Revija Joker - Prepovedane knjige

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Prepovedane knjige

Moralne avtoritete 
Vesna Vuk Godina ves čas poudarja, da bi morali otroke naučiti, naj delajo, kar je prav, ne le tistega, kar je fajn. Kaj pa je prav? Kdo so tisti, ki odločajo o tem? V prvi vrsti moralni kompas uravnava religija; iz nje izhajajo pravila, ki jih določa politični sis­tem. Na koncu so tu tista, ki jih postavljamo sami oziromi jih kot starši in učitelji posredujemo mladini. Vsa ta pravila niso nujno vedno usklajena, zato se človek hitro znajde v precepu – kaj zdaj? Zato se moramo zavedati, da literatura, ki jo ustvarjamo, ne more funkcionirati enako v vseh kulturnih območjih. Kljub temu, da se pretvarjamo, da se svobode izražanja in svobode branja ne sme omejevati, v praksi ni čisto tako. 
Vse omenjene avtoritete se bolj ali manj strinjajo, da je določene teme in probleme v literaturi vendarle treba skriti pred bralcem. Prva na seznamu je spolnost. Naj gre za povsem običajne, navihane prizore koitusa v Dekameronu ali za mehke sadomazo scene v 50 odtenkih sive, taka literatura je na slabem glasu in se jo bere le pod odejo. Medtem ko se bo lokalni župnik le prekrižal, če bo videl kakšen tak odlomek, se zna v arabskem svetu zgoditi, da bo bralec kaznovan, kajti ženska spodobnost je resna stvar. Drugi problem predstavlja nasilje. Ameriški psiho iz 1991 je prvoosebna pripoved serijskega morilca, ki ne skopari z grafičnimi prikazi. V Ameriki trde vezave tega romana Breta Eastona Ellisa niso izdali vse do 2012, medtem pa je avtor prejel mnogo groženj s smrtjo. V strahu, da bi slabo vplivala na mladino, jo po svetu večinoma uvrščajo v kategorijo 18+. Omejitev je tu povsem na mestu. 

Kako razjeziš slovensko cankarjansko mater? Otroku daš v branje knjigo, ki ima na naslovnici joške, ali táko, v kateri mulo sošolcu s kolom iztakne oko. Na zeleno vejo in Oči sta mladinski čtivi, ki sta si neupravičeno prislužili mnogo slabe reklame in umik s Cankarjevega tekmovanja.

Skrb za dobrobit mladine je v Sloveniji pred leti zanetila žolčno debato o primernosti dveh knjig za Cankarjevo tekmovanje. Predlagana naslova Oči in Na zeleno vejo sta na noge pognala skrbne starše ter celo nekatere učitelje. Prva ponuja kratke zgodbe, ki govorijo o odnosu med človekom in živaljo. Resnici na ljubo nobena ni prijetna za branje, saj so polne smrti in trpljenja. V romanu Na zeleno vejo pa so jih zmotile kletvice in ideja, da bi najstniki vedeli, kaj so to droge, alkohol in seks. Smisel besedil sicer ni v tem, a do tja žal niso prišli. Taisti kritiki so pozabili, da morda njegovi otroci gledajo akcijske filme, igrajo Call of Duty in poslušajo starega, kako ob čiku in piru preklinja oba avtorja ter komisijo, ki otroke sili brati take grozne reči. Glas ljudstva je na koncu dosegel svoje in roman Na zeleno vejo je letel s seznama obveznega branja. 
Trdimo, da smo odprta družba, vendar se zdi, da so knjige še zmeraj naš največji sovražnik. Najbolj cenzurirane in prepovedane knjige so postale uspešni­ce. Morda so le nastale na napačnem kraju ob napačnem času, ko svet še ni bil pripravljen nanje. O cenzuri pa je treba reči naslednje: skozi zgodovino se je pokazalo, da je zvesto služila predvsem strahu pred izgubo moči. Ker so informacije v knjigah nevarne in ljudem odpirajo oči. Potem je postala orodje trgovanja, saj so podatki biznis kot katerikoli drug. Kdor jih ima, lahko z njimi trguje in si tako pridobiva moč ter denar. Če z omejevanjem poskrbiš, da si edini imetnik informacij, si v prednosti. 

Leta 1992 je igralce širom sveta navdušila prastreljačina Wolfenstein. Ker v njej ne manjka nacističnih praporjev in svastik, so jo v Nemčiji prepovedali oziroma zahtevali, da iz nje umaknejo vso sporno ikonografijo. Nacizem je boleča tema, zato je cenzura v tem kontekstu razumljiva. Ne iz sramu pred zgodovino, bolj iz spoštovanja do njenih žrtev.

Kaj pa, če otrokom ne dovolimo gledati pornografije, brati krvavih kriminalk in v igrah zbijati pešcev? To ni cenzura, marveč odgovorna skrb, da ne pridejo v stik z vsebinami, ki jih ne razumejo in jih ne zmorejo predelati. Cenzura nasprotno  nima v mislih dobrobiti nekoga drugega, temveč je namenjena lastnim sebičnim interesom. V imenu morale, miru in višjih ciljev bo literatura zmeraj pod žarometom cenzure. Scientia est potentia, znanje je moč, in za to se je menda vredno boriti. V spomin na vse prepovedane knjige je nastala spletna baza podatkov Beacon for Freedom of Expression, zanalašč pa lahko septembra v tednu prepovedanih knjig pre­bereš kak naslov s tega seznama. 

Prepovedane knjige objavljeno: Joker 291
oktober 2017