Revija Joker - Prepovedane knjige

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Prepovedane knjige

Mraz Ovid'ja v Pontu tare
Že antični Grki in Rimljani so preizkušali koncept svobode govora, ki deluje, dokler ljudje ne začnejo razlagati tistega, česar vladar noče slišati. Tako je nastalo delov­no mesto cenzorja, ki je med drugim skrbel za moralno držo plebejcev in patricijev. Če so preveč gre­šili, jim je lahko naložil opomin, višje davke ali jav­no grajo. Pomembno je bilo tudi, kaj so zavedni držav­lja­ni brali – kar zagotovo ni smel biti Ovid, ki si je s šaljivim erotičnim priroč­ni­kom Umetnost ljubezni bajeslov­no prislužil izgnanstvo vladarja Avgusta. Kitajski cesar Shi Huang je po drugi strani že v tretjem stoletju pred našim štetjem zelo enostav­no poskrbel, da narod ne bi pregloboko razmišljal in organiziral kakega protesta ob Konfucijevih spisih. Ti so končali na grmadi, začuda pa je po eno kopijo vsakega dela spravil v narodno knjižnico. Dobro je poznati svojega sovražnika!

Publij Ovid Naso je okoli leta 2 izdal trilogijo Ars Amatoria, v kateri je skozi lahkotno pisanje učil medspolnih odnosov na duhovnem in telesnem nivoju. Čeprav slog ni nikoli prostaški, naj bi ga cesar Avgust zaradi dela izgnal, vendar je to bržda kasnejši mit, ne fakt.

Ko je rimskemu svetu postalo jasno, da nauk Jezusa iz Nazareta ne bo le muha enodnevnica, je bilo treba iz zgodbe narediti pravo religijo in jo kanonizirati v Svetem pismu. Pričela se je cenzura dokumentov, ki so pričevali o življenju velikega odrešenika. Cerkveni dostojanstveniki so določili, da je Jezus božji sin in do četrtega stoletja utemeljili Novo zavezo, pri tem pa se znebili vsega, kar bi temu pogledu škodovalo. Apokrifni evangeliji, torej tisti, ki so izpadli iz kánona, veljajo za čečkanja neposvečenih peres, ki izpričujejo nerelevantne ali celo lažnive dogodke. Podobno so svetost Biblije zamajali tako imenovani Mrtvomorski zvitki. Gre za kopico dokumentov z Zahodnega brega, ki dopolnjujejo in spreminjajo naše poznavanje svetopisemskih zgodb. Zato se po njihovem odkritju leta 1949 vsi razis­kovalci niso strinjali, da bi bile najdbe dostopne obči javnosti. Danes si jih lahko brez težav ogledaš na spletu. S pregrešnimi zamislimi se poigrava tudi raziskovalno pisanje, ki sporoča, da je bila Marija Magdalena Kristusova žena. Pobegnila je v Francijo in s seboj prinesla ’sang real’, torej ne svetega grala, marveč sveto kri – otroka. V so­dobni knjižni uspešnici Sveta kri in sveti gral je še več teorij o človeškosti Božjega sina, najbolj zanimive podrobnosti pa si je sposodil Dan Brown za razvpito Da Vincijevo šifro. 

Sveti gral ni kelih z zadnje večerje, pač pa Kristusova kri. Njegove potomce zdaj skrbno varuje Sionsko priorstvo. Tako teorijo splete leva knjiga, po kateri je Dan Brown v Da Vincijevi šifri tako spretno prepletel fikcijo in resničnost, da mu je pravzaprav težko ne verjeti. Zato je prišel v nemilost pri Svetem sedežu, ki je njegovo megauspešnico označil kot “vrečo laži”. Kardinali so ljudem položili na srce, naj knjige ne berejo. Je pa res, da se je Sionsko priorstvo že pred desetletji izkazalo za načrten nateg.

Zgodnja Cerkev je morala za preživetje poskrbeti za združevanje vernikov z enotno in logično štorijo, zato je napela vse sile, da se je ubranila heretikov. Poleg skrbi za pravo vero je bil mračni, nepismeni srednji vek obenem pravi peskovnik za utrjevanje cerkvene oblasti, ki se je vtikala v vse aspekte javnega in zasebnega življenja. Inkvizicija je vestno skrbela za likvidacijo neželene literature in posameznikov, ki so se pečali z njeno distribucijo, kar sta močno otežila izuma tiska in pošte. Največ sivih las je rimokatolicizmu v 16. stoletju povzročal protestantizem. A iznajdljivi ljudje, kot je naš Trubar, so krivoversko čtivo švercali celo v sodih za vino, če je bilo treba. 23. decembra 1600 so po naročilu škofa Hrena v Ljubljani pred Mestno hišo  sežgali več vozov protestantske literature, ki je propagirala nače­la, povsem nezdružljiva z rimokatoliškimi. Recimo tega, naj se raja nauči brati in gre v šole, s či­mer bi se lahko iz ubogljive ovčje črede spremenila v uporniško bando.  Za take so bile poleg ognja še druge priljubljene kazni, predvsem fizične, najhujša izmed vseh pa je bila ekskomunikacija, izobčenje. Če takrat nisi bil kristjan, nisi bil nič. Pripadala ti ni niti parcela na britofu. 

Za največjo najdbo originalnih apokrifnih oznanil, med ostalim tako imenovanega evangelija po Tomažu, sta odgovorna egiptovska kmeta, ki sta le­­ta 1945 pri kraju Nag Hammadi našla vrč s trinaj­s­­­­­t­imi papirusi. Z enim sta si podkurila, preostali du­­cat pa sta odnesla v Kairo. Spisi, ki izvirajo iz prvega in drugega stoletja so na ogled v kairskem Koptskem muzeju. Njihova vsebina razlaga Jezusovo človeš­kost in niti z besedo ne omenja kakršnikoli čudežev.

Prepovedane knjige objavljeno: Joker 291
oktober 2017