Revija Joker - Zgodbe s Plošče

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Zgodbe s Plošče
Zgodbe s Plošče
...
Kavbojc ne objokuje smrti Terryja Pratchetta, enega najbolj pronicljivih piscev fantastike. Raje se spomni čudovitih trenutkov, v katerih mu je njegov obsežen opus spodbudil domišljijo in požgečkal komolec.

Nekje tam daleč, znotraj enega od večdi­­me­n­­­­zionalnih sistemov, kupljenih iz druge roke, na astralni ravnini, ki ji po pravici povedano nikoli ni bilo usojeno seči med zvezde, vijugave galaktične meglice zadrhtijo, se razgrnejo …
In glej …
Veliki A'Tuin, želvak, se bliža.

Ideja za ploščat svet na želvi je mitološkega izvora. Terry ni maral za zemljevide, saj je imel brez njih svobodnejše roke. Atlas Mapp je zato hecne sorte.

To so znamenite otvoritvene besede prvega romana o Plošči (Discworldu) – svetu, ki počiva na hrbtih štirih velikanskih slonov, ti pa stojijo na želvi, ki pluje skozi vesolje. Tamkajšnje kronike popisuje nič manj kot štirideset romanov, za katere je sir Terence David John Pratchett prejel nešteto nagrad in viteški naziv. Po njem so poimenovali asteroid, vrsto želve in številne britanske ulice. A nikdar ni bil tako slaven kot denimo Rowlingova. Njegova dela so namreč manj dostopna. Da bi jih zares poštekal in ujel vse reference ter medbesedilnost, moraš biti načitan in razgledan.

Pravljice za odrasle
Ne, to ni literatura za mladež. Pratchett ni bralca nik­dar podcenjeval, dočim je njegova lahkotnost navi­dez­na. Takole je hudomušno komentiral stripe, prirejene iz njegovih del: "Menim, da so stripi slepa ulica. Rad pišem za ljudi, ki znajo brati, ne da bi zraven premikali ustnice." In pisal je rad, kar je razvidno iz gromozanske zapuščine. Nikdar ga ni gnal finančni us­peh, ki je bil zanj le posledica ljubezni do pisanja. Izdal pa je tudi po dve knjigi na leto. Slišiš, Martin?
Ni skrival navdušenja nad fantazijskimi in znanstvenofantastičnimi deli, iz katerih je rad črpal. Tudi kriminalke so mu bile pri srcu – od tod navdih za zgodbe o stražarjih najslavnejšega mesta na Plošči, Ankh-Morporka. Pogosto je potarnal, kako trnova je bila pot, saj zgodbic s škrati in čarovniki dolgo nihče ni jemal resno. A le tu je imel dovolj svobode, da je okolje prila­gajal odbiti pripovedi. Vseeno se je inspiracija za­če­la v resničnem svetu. V enem najzgodnejših spominov ga je mati iz rodne vasice Beaconsfield peljala v London, kjer se je kot pobič izgubil v nakupovalnem središču. Mnogo kasneje je iz izkušnje zrasel rokopis, ki je leta 1971 izšel kot Terryjeva prva bukvica, The Carpet People. Brez kanca sreče takrat ne bi šlo, saj je kot novinar intervjujal založnika in pri tem omenil, da rad vihti pero. Iz ideje o drobnih človečkih je nastala trilogija simpatičnih otroških knjižic, ki jih v slovenščini najdeš pod nazivi Kamionarji, Kopači in Krila.

Tole sta fantastični naslovnici preminulega Josha Kirbyja. Soul Music štejem med najljubše, saj gre za poklon odličnemu rock albumu Bat Out of Hell.

Mojstrov svet
Zatem se je preizkusil v znanstveni fantastiki, a pravi preboj je prišel s prvo bukvo o Plošči, Barva magije (The Colour of Magic). Če se sprašuješ, kje pričeti, z njo ne boš zgrešil. Čeprav je v njej manj satire, ki se v kasnejših delih mojstrsko meša s parodijo, je odličen uvod v svet, ob katerem se boš gotovo narežal. Polna je zabavljanja čez žanrske klišeje, medtem ko je glav­ni lik, zabluzeni coprnik Rincewind, za številne sopomenka za Discworld. Zgodnje bukve niso preveč nadaljevankaste, tako da lahko vzameš v roke katerokoli. V slovenščini ali angleščini, kjer so še bolj iskrive.
Plošča je pisan svet s številnimi povestmi, od mestne straže do nesposobnih čarovnikov. Skoraj v vsaki knjigi se pojavi Smrtež, ki prebivalce spravlja v zagrob­lje in pri tem ne mara za narekovaje ter male črke. Dosti likov je osnovanih na popkulturi ter zgodovinskih in literarnih osebah. Taka sta konanovski barbar Hrun in Leonard of Quirm, Da Vinci s Plošče. Tudi zapleti so pogosto povezani z modernimi pogruntavšči­na­mi, ki naredijo štalo v fantazijskem Discworldu. Moving Pictures se tako ubada s filmi, Making Money z bančništ­vom, v Men at Arms pa se pojavi pištola. Neverjetno je, kako večplastno je naš svet zrcaljen v Pratchettovem, in ob vsakem vnovič­nem branju odkriješ vrsto spregledanosti. V Soul Music je na primer kup referenc na Metallico, ki jih bo neznalec čisto zgrešil!

Hogfather še zdaleč ni edina filmska adaptacija Pratchettovih del. Splača se ti izbrskati še risanke, v katerih Smrtežu posoja glas Christopher Lee.

Poslednji sprehod
Ni pa bil Terry le pisec, marveč zvezdoslovec, gojilec mesojedih rož, pivoljub, navdušenec nad računalništ­vom in gamer. Čislal je Half-Life 2 in prvega Tomb Raiderja ter pravil, da ima rad globoke, inteligentne špile. Zato je z veseljem sodeloval pri avanturah, napravljenih po njegovih delih. Najbrž je zato njegova hči Rhianna pisateljica v industriji iger, zaslužna za mnoge štorije, od Heavenly Sword do prihajajočega Tomb Raiderja. Zdaj je v njenih rokah ves Discworld. Menim, da je le vprašanje časa, kdaj se bo lotila novih prigod Rincewinda, Vinesa ter druščine.
Ob Pratchettovi čudoviti zapuščini je nesmiselno razpredati o nepravičnosti bolezni, ki ga je prizadela pred osmimi leti in mu pri šestinšestdesetih prerano na prag poslala Smrteža. Nedolgo tega ga je ljubitelj vprašal, če se boji umreti. Bržda zato, ker je Terry zadnja leta dostikrat govoril o zahrbtni zgodnji obliki alzheimerja, za katerim je trpel, in ker je vmes posnel dokumentarec o evtanaziji. Odvrnil je, da mu kosec itak dolguje, ker ga je napravil tako popularnega. SPLOH NE BO BOLELO, je obljubil Smrtež, ko je prišel po novo dušo. Prepričan sem, da je bil do gos­po­da Pratchetta še posebno nežen.

Tule prijazni striček sir Terry poseda s pujsom, poimenovanim po njegovi uspešnici Snuff. Bojda je za toplim nasmehom tlela jeza, zlasti v zadnjem desetletju. Jeza, ki je bila gonilna sila za pisanje.

Zgodbe s Plošče objavljeno: Joker 261
april 2015