Če si eden tistih, ki se mu zdi, da je deset epizod nizike Vikingi na leto odločno premalo, se lahko zate­češ k pisani besedi. O bradatih rogoviležih (beri vedež v Jokerju 234) je bilo spisanega obilo čtiva, med bolj frišno pa spada trilogija Raven – tvorijo jo povesti Blood Eye, Sons of Thunder in Odin's Wolves. Očitno se zgleduje po Bernardu Cornwellu in Connu Igguldenu, kar ni slabo, saj gre za mojstra zgodovinske fikcije. Torej izmišljenih literarnih del, ki operirajo s historičnimi podatki.
Zgodbo pripoveduje krvavooki Osric, ki ga je v zgodnjih najstniških letih na jugu Anglije našel in vzel pod okrilje nemi tesar. Od kod se je mali vzel, ne ve niti sam. Po mirnem obdobju pridejo v gos­te poganski severnjaki in obmorsko vasico požgejo. A golobradec preseneti vse, ko ugotovi, da zna njihov jezik. Vzamejo ga na ladjo, kajti njihov jarl verjame, da se v fantu skriva nordijska kri in da so ju združile boginje usode. Za poba se tako začne težko, a pestro živ­ljenje vikinga. Izkaže se, da se ga, v nasprotju z njegovimi sovražniki, smrt ogiba, in nadenejo mu vzdevek Raven, Krokar. Prvi del trilogije se odvija na angleških tleh, kjer se druščina podi za dragoceno knjigo sv. Jeromeja, ki naj bi bila vredna celo bogastvo. V drugem delu jih pot zanese v današnjo Francijo, kjer se soočijo s Karlom Velikim. V sklepnem delu pa se kot eni prvih vikingov znajdejo v Konstantinoplu.
Če iščeš izdelane like, kakršnih smo vajeni iz Igre prestolov, ali pričakuješ več­plastno zgodbo, si razočaran. Fabulo, ki obiluje s čez čas predvidljivimi preobrati, zvečine tvorijo bitke in vmesno divjanje med cilji. Tudi kakega omembe vred­nega flodranja nordijskih kosmatulj ni, bradači na potovanja pač niso vlačili ženščin. Po drugi strani je Kristian dob­ro naštudiral zgodovinska dejstva in mu gre od rok opisovanje orožij, ladij ter bojev. Vikinška nadmoč v spopadih, grabljenje bogastva in pomorske veš­či­ne so obdelani mogočno, podrobno in vzdušno. Zaradi tega se pa trilogijo sp­la­ča prebrati, pri Freyinih joških, da se jo res.