Revija Joker - Kaj pa mleko (Neil Gaiman)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Kaj pa mleko (Neil Gaiman)
Kaj pa mleko (Neil Gaiman)
...
StricBedanc

Neil Gaiman, mojster temačno srh­lji­vih zgodb z nezgrešljivim britanskim humornim podtonom, je v zadnjih šestih letih s pomočjo Mladinske knjige in Sanj izvedel manjši desant na slovenski knjižni trg. Odrasli bralci lahko uživajo v romanih Nikolikje, Dob­ra znamenja (ta je spisal skupaj s Te­rry­jem Pratchettom) in Ameriški bogovi, v družbi mlajših pa še v zgodbah Coraline, Pokopališka knjiga in Zvezdni prah. Opise domala vseh najdete na Joker.si. Rdeča nit njegovih pisarij so mrakobne permutacije realnosti, ki
so od koordinatnega izhodišča resničnega sveta odmaknjene ravno toliko, da ti med branjem stalno poskakujejo dlake na tilniku, na kožo pa ti kure transplantirajo svojo polt. A ravno na tej točki se Gaimanova najnovejša bukvica, otroška časoplovna avantura Kaj pa mleko, odmakne od avtorjeve uhojene poti. V njej namreč prevladuje vedrina, nekakšna otroška iskrivost in radoznalost, ki z zvr­hano žlico golta pustolovščine. Mra­kob­ne skrivnosti so tokrat na počitnicah.

Zaplet je preprost. Mama je odšla na znanstveno konferenco in preostanek družine prvo jutro njene odsotnosti ob zajtrku ugotovi, da je zmanjkalo mleka. Otroka ostaneta brez kosmičev in očka brez čaja. Zato slednji nemudoma skoči v četrtno trgovinico, a se od tam sumljivo dolgo ne vrne. Ko končno se, sinku in hčerki naplete opravičilo za zamudo. Tako začne pripovedovati o nezemljanih, ki ga ugrabijo z ulice, nakar jim pobegne skozi časovni portal. Tam sreča profesorja Brihto Stega, dinozavrskega znanstvenika v časoplovnem balonu ozi­­roma stegobrihtini zrakoplovni osebonosni žogi, opremljeni s krasnopopotovalnim časovnim strojem. Njune dogodivščine ju vodijo od trebušnih gusarjev prek južnoameriškega plemena, ki časti enookega vulkanskega boga (potegniti se da kako vzporednico s Prat­chettovim Ericom), gradu vampirjev z govorno posebnostjo in še nekaj prizorišč do zaključnega spopada na vesoljski ladji, kjer se je vse skupaj za­če­lo. Gaiman s pomočjo tetrapaka mle­ka, ki ga je oči odločen prinesti ot­ro­koma, s svežino preigrava klišeje in paradokse popotovanja skozi čas, ki bi zlahka naš­li mesto v lahkotnejši epizodi Doctorja Who.
Posebej velja omeniti mojstrske ilustracije večkrat nagrajenega Britanca Chrisa Riddella, ki glavnemu junaku zgodbe nadene kar podobo avtorja izpred kakš­ne­ga desetletja. Iskrive risbe s kompendijem vseh likov na koncu knjige popestrijo bralno izkušnjo in na trenutke celo pre­vzamejo štafetno palico pripovedi.
Ta povest je najboljša vstopna točka v Gaimana za otroke. Za starše in druge odrasle pa napeto in špasno čtivo, po katerem si boste zaželeli golido nehomogeniziranega polnomastnega mleka naravnost izpod vimen.

Kaj pa mleko (Neil Gaiman) objavljeno: Joker 250
maj 2014