|
Creepyatrija (Tereza Vuk)
...
Quattro
Redko posegamo po delih, ki ne sodijo v ZF ali fantazijo, zato je treba izjemo upravičiti. Tereza Vuk je povprečnežu neznano ime, a je opozorila nase z zmago na lanskih proznih mnogobojih, kjer je s trpko, avtobiografsko pripovedjo navzoče pet minut spravljala v smeh. Ne s tem, da bi bila takšna humoristka. Besede, ki so odzvanjale v publiko, so bile tako boleče, da je bil histeričen smeh edina odrešitev.
Svet seveda ne deluje tako in in celo mirujoč sistem nosi veliko dogajanja. Prav Terezini komentarji, ki vse prevečkrat zrcalijo misli v glavi povsem običajnega človeka, so tisto, kar prepreči, da bi knjigo odložil kot blodnjo pojoče travice. Eni jo primerjajo s slovitim ameriškim pisateljem Charlesom Bukowskim, katerega pijanski zapisi dosegajo kulten status. A kjer je Bukowski posredno družbeno kritičen, je Vuk namerno nestrukturirana in zaverovana sama vase. Izhod najde v flaši, tableti ali smotki, nakar fura safr še zaradi tega. Ne le ona. Število folka, ki mu je vse že davno padlo dol, sploh mladih, je doseglo epidemične razsežnosti. Ne prav obsežna knjižica, ki je izšla v samozaložbi, je ocenjena na 15 evrov, kar ni malo. Blog, iz katerega je delo nastalo, pa je punca pobrisala. Škoda, koristil bi njeni prepoznavnosti. |
|
|