Revija Joker - Beluge (Žiga Žigon)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Beluge (Žiga Žigon)
Beluge (Žiga Žigon)
...
Quattro

Žiga Žigon je novo ime na slovenskem pisateljskem svodu. Njegovo prvi delo, znanstvenofantastični roman Beluge so zato presenetljivo konkreten zalogaj. Knjiga se kot tipična ZF–srhljivka, v kateri vesoljci ugrabijo kup ljudi, med njimi Frenka, ki pripoveduje iz prve osebe.  Na njih izvajajo poskuse, a se pobu uspe osvoboditi, nakar dojame, da stvari niso tak
o črno-bele. Beluge, kot je poimenoval nezemljane, niso hladnokrvni ubijalci, marveč gre za spopad med našo in njihovo vrs­to, ki ima širše razsežnosti. Zakuhali smo ga ljudje v prihodnosti, kamor je Frenka in prijatelje ponesel časovni st­roj. Ne le to, Beluge so le izvajalci, ki se pokoravajo ukazom nekoga drugega. Kako daleč v ozadje gredo nitke manipu­lacije?

Po eni strani je hvale vredno, da je izšel nov prispevek k slovenski ZF, ki je še vedno močno podhranjena. Tudi temelj zgodbe je soliden. Hkrati pa Beluge tr­pi­jo za tipično otroško boleznijo mladega avtorja in neizkušene založbe – zmedenim pisanjem. Ne glede na to, da gre za debitantsko delo, je slog okoren in naphan z okrasnimi pridevki ter ma­ši­li. Za povrh je tempo, če si izposodim Ži­gov slog, aritmičen kot nadušni zajec s srčno napako in prekratko nogo, ki beži pred pobesnelim krdelom steklih psov na adrenalinskem tripu. Nekatera poglavja, ki so polna akcije, so kot epizode Dragonballa Z: ves čas nekaj leti po zraku, stalno se tepejo, a zgodi se komaj kaj. Nakar po silni akciji, ki ne štedi s telesnimi tekočinami, pride naiven konec, podoben filmski upo­dobitvi Burroughsovega Johna Carterja. Za šlamastiko ni odgovoren le avtor, marveč tudi literarni urednik, ki mora s pisateljem sodelovati in mu biti mentor ter kritik. Tega v slovenskem založništ­vu že kritično primanjkuje.
Žigon ima potencial za dobrega pisca, saj ima smisel za več­plast­nost zgodbe in bombastično akcijo. Vendar z Belugami to nikakor še ni. 

Beluge (Žiga Žigon) objavljeno: Joker 240
julij 2013