Revija Joker - Svilena hiša (Anthony Horowitz)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Svilena hiša (Anthony Horowitz)
Svilena hiša (Anthony Horowitz)
...
Šerlok

Minilo je več kot osemdeset let, odkar se je Arthur Conan Doyle pridružil večni žurki legendarnih pisateljev v onstranstvu, njegov znameniti detektiv Sherlock Holmes pa je še vedno nadvse priljubljen. Morda celo bolj kot kdaj prej, saj so prav v zadnjih letih – zaradi pomanjkanja izvirnih idej? – posneli dosti filmov in TV-serij s šerlokovsko tematiko.
Doylov opus Sherlockovih prigod je velik zalogaj, sestavljen iz 56 kratkih zgodb in štirih romanov. Kasneje so bistroumnega detektiva in njegovega pomoč­ni­ka doktorja Watsona za raz­no­žanrs­ke literarne umotvore porabili še mnogi poklicni in amaterski pisci. (Več o pisatelju in detektivu preberite v Jokerju 198 ali na stranki pod id-cifro 7140). Pred dvema letoma pa se je pr­vič zgodilo, da je komu dala žegen urad­na organizacija, ki skrbi za zapuš­či­no Conana Doyla. Pridobil ga je Britanec Anthony Horowitz, ki je zaslovel z mladinskimi špijonskimi knjigami in je za televizijo prirejal zgodbe drugega knjižnega veledetektiva, Hercula Poirota pisateljice Agathe Christie.
Zgodba njegove The House of Silk se začne z ostarelim Watsonom na pragu smrti, ki si želi olajšati dušo s tem, da na papir prelije primer, ki je bil "doslej preveč pretresljiv za razkritje." Zaklene ga v odvetnikov sef s pogojem, da ga la
hko odprejo šele čez sto let. Tako bralec skozi njegove spomine vstopi v pustolovščino z začetka Sherlockove kariere, v leto 1890. V Hiši svile se prepletata dva primera. Prvi se na parniku pelje čez ocean, kjer v ZDA irska tolpa uk­rade dragocene umetnine, zato jo naluknjajo. V iskanju maščevanja se zgod­ba preseli nazaj v Anglijo, kjer se po­ve­že z drugo nitjo pripovedi, ko enega od Sher­lockovih revnih otroških pomaga­čev z ulice najdejo umorjenega s košč­­­­kom svile v roki.
Horowitz je naštudiral Doylov opus in se potrudil zadeti viktorijanski jezik ter vzdušje. Velikokrat se spusti v podrobnosti in se navezuje na slavne primere ter osebe iz Sherlockovih zgodb, včasih kar malo na silo. Pojavi se celo detektivov največji sovražnik, profesor Moriarty, ki tokrat skuša pomagati, saj se v Svi­leni hiši dogajajo stvari, ob katerih se zgrozi še tako zakrknjen kriminalec. Doyle mu tako dobrohotne vloge bržda ne bi namenil. Watson skozi Horowitzove besede na trenutke brez potrebe op­ra­­vičuje Sherlockovo obnašanje, denimo podcenjevanje inšpektorja Lestrada, kar že malo smrdi po vtikanju v Doy­­love karakterizacije osrednjih likov.
Seveda je pisanje Sherlockove zgodbe v izvirnem tonu težko in včasih se za­ču­ti, da gre za oponašanje. Saj zgodba je zanimiva, a vživetje je predvsem za šerlokovske gorečneže marsikdaj težko, tudi zaradi nekaterih faktografskih napak. Tudi razplet in skrivnost Svilnate hiše sta sodobni, bolj primerni za holivudsko franšizo kot za spošto­vanja vreden dodatek Doylovemu opusu. A če nisi prevelik šerlokianski čistun, te bo zgodba zadovoljivo gnala do razkritja, kaj za vraga se dogaja v Svileni hiši.
Štorija je letos v skrajšani različici izšla v zbirki Izbrani romani 19 Readers Digesta pri Mladinski knjigi. Za kako tretjino okleščeni slovenski prevod Mira Mraka napetost in tempo zgodbe kveč­je­mu malo zviša. Opuščene so podrobnosti in dolgovezni opisi, ki za zaplet in razplet niso ključne. Seveda pa arhaič­no angleško izrazje in natančnejše besedno slikanje Britanije izpred dobrih sto let v izvirniku omogoča boljšo potopitev v megleno londonsko vzdušje, ki Sherlockovim zgodbam od vekomaj daje poseben čar. 

Svilena hiša (Anthony Horowitz) objavljeno: Joker 240
julij 2013