Revija Joker - Generacija tilt

ČLANKI
stranka » članki » anali » Generacija tilt

Vsipodobni, vsi drugačni
Vladavina tako imenovanih elektromehanskih (EM) fliperjev je trajala vse do leta 1975, ko so jih z vzponom mikroprocesorjev, pomnilniških čipov in digitalnih števcev nasledile digitronske marjance SS (solid state). Novi aparatusi se od starih na pogled niso bistveno razlikovali, a če si s kabineta odmaknil steklo, izvlekel mizo in odprl okrasno šatuljo v zadnjem koncu fliperja (backglass), si videl marsikaj. Denimo to, da so bile banjice nove generacije fliperjev v primerjavi s prejšnjimi bistveno manj natrpane z žicami ter mehansko kramo. Računske in logične operacije so namreč prevzela tiskana vezja.

Humpty Dumpty je imel fliperje obrnjene narobe. Gottliebov dizajner Harry Mabs jih je na mizo marjance namestil poskusno, saj je to elektromagnetno čudo zasnoval za potrebe sorodnega baseballs­kega avtomata. Kakorkoli že, blagor mu!

Eksperimentalnih smešnosti, kot so bili odbijači v obliki banane, so se fliperji do osemdesetih skorajda otresli in s prehodom iz butične v masovno proizvodnjo, ki so ji botrovala podjetja Williams, Bally, Gottlieb, Data East in ostale velike kovačije, poenotili večino osnovnih sestavnih delov. S tem so zakoličili standarde, ki so se obdržali do danes. Primarna odbijača, ki sta pri vseh modernih marjancah postavljena na sredino najnižjega dela mize, sta recimo dolga 7,6 centimetrov in imata hod 90 stopinj. To je dovolj za natančno merjenje in zadrževanje srebrne okrogline na fliperju (trapping), ko je ta v dvignjenem položaju. Drugi primer standardizacije je enotna jeklena kroglica premera 27 milimetrov in teže 80 gramov. Tretji pa je naklon fliperske mize, ki običajno znaša 6,5 stopinj in bistveno vpliva na hitrost igranja. Bolj ali manj standardni za vse marjance so tudi širina (73 cm), višina (200 cm) in globina (135 cm) hišice, ki gosti drobovje. Skupnih delov je še več, a ti so ključni.

Na začetku devetdesetih so se prijele mize dveh raz­­­ličnih velikosti. Poleg običajnih tudi širše izvedenke 'widebody' (57 cm proti 63 cm).

Vendar ni bojazni, da bi človek naključna fliperja pomešal med sabo, saj so izdelovalci hitro pogruntali, da sta videz marjance in tematika, ki ji je posvečena, ključ do pritegovanja strank. Zato so podlago mize, stranice in ekran začeli slikati z vsem mogočim. Rolali so se indijanci in kavbojci, marsovci, avtomobili, čarovniki in zmaji, dinozavri, pa cirkus, nogomet, Play­boyeve lajdre ('It takes steel balls to play pinball!'), Road Runner, Flash Gordon in rokerji Kiss.
Sprva je šlo za estetiko in marketing, saj so se slikice kvečjemu posredno navezovale na kroglično nevihto, ki je divjala pod steklom. Ko pa so s porastom ra­ču­nalniških komponent fliperji postali bogatejši za sp­remljevalno glasbo, govor in napredne svetlobne učin­ke ... ko so se na mizah začele kopičiti plastične in kovinske igrače ... in ko so na začetku devetdesetih v ropotajoče škatle začeli vdelovati primitivne zaslone - tedaj so fliperji odjemalce razveselili z novostjo. Z zgodbami, kakorkoli okvirnimi in osnovnimi že.

The game is watching you! Za izredno priljublje­nost Williamsovega Funhousa je poskrbel rde­če­lič­ni Rudy, ki je s pogledom sledil premikom srebr­ne žogice in igralce nesramno ogovarjal. Okrog­li­no je znal tudi pogoltniti in jo glasno izpljuniti.

Generacija tilt objavljeno: Joker 216
julij 2011