|
Vseza boljše poslovanje
Za nas važna prelomnica je leto 1981, ko se je rodil IBM PC. Po tridesetih letih je še vedno de facto računalniški standard. Močno nadgrajen, a vendarle. Prvi PC so sestavili tako poceni, kot se je dalo. Zato so uporabili Intelov, že takrat ne preveč napredni procesor 8088. Hoteli so biti konkurenčni takrat popularnim mikroračunalnikom, kjer so prednjačili Commodorjev PET, osembitni atariji in apple II, kar jim je s ceno tisočaka in pol dolarjev tudi uspelo. Sistem so zasnovali karseda odprto, da bi drugi proizvajalci zanj izdelali čimveč dodatne opreme. Šli so tako daleč, da so objavili izvorno kodo BIOSa. Konkurenca je vse to veselo pograbila in namesto dodatne opreme pričela izdelovati klone (rekli so jim 'kompatibilneži'), ki so bili od izvirnika še cenejši. Tako se je pričel zmagoslavni pohod PCja iz pisarn v domove, kjer je uspešno pričel izrivati od sebe naprednejše mašine, kot je bila Commodorjeva amiga. Vse komponente, vsa vodila, celotna arhitektura x86, ki jo uporabljamo danes, je zapuščina njihovega dela in izbire komponent za svoj prvi osebni računalnik. O njem smo ob četrtstoletnici napisali obsežne anale, ki jih najdete v Jokerju 159, zato tokrat ne bi izgubljali preveč besed.
Leta 1987 so k tvorbi nove generacije, imenovane PS/2, pristopili bolj konzervativno. Hkrati z njo so predstavili nov operacijski sistem OS/2. Reč je bila velik korak naprej v vseh pogledih, sploh v primerjavi z DOSom, a bitka je bila izgubljena že vnaprej. Nepregledna množica podjetij, ki je izdelovala klone, je enostavno priredila tehnologijo, recimo grafiko VGA, da je delovala s 'starimi' sistemi. Za povrh je IBMju obrnil hrbet Microsoft, ki je spokal kufre sredi razvoja novega operacijskega sistema in se posvetil Oknom. Ko sta se leta 1995 udarila Windows 95 in tretja različica OS/2 s kodnim imenom Warp, je bil IBM že poraženec. Čeprav je bil njihov sistem svetlobna leta pred Microsoftovim. Na Polknih je pač delovalo vse, ne glede na to, da se je sistem pogosto obesil. Kljub temu je OS/2 živel in prejemal popravke še skoraj celo desetletje. Celo danes je moč najti kak bankomat, na katerem teče ta antikviteta. Če pa deluje! |
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Herman Hollerith, luknjač kartic ![]() In potem je prišel Watson ![]() Vseza boljše poslovanje ![]() Velikani mečejo veliko senco ![]() Quovadis, IBM ![]() sorodni članki
|
|