Revija Joker - Heks na eks

ČLANKI
stranka » članki » anali » Heks na eks

Na šest strani neba
Princip tovrstnih iger je v osnovi zelo enostaven. Bojišče deli mreža enakih šestkotnikov, na katerih st­rumno stojijo bojne enote - bodisi posamič, bodisi po več v skladu (stack). Sprteži izmenično vsak v svoji potezi dobijo nadzor nad vsem svojim vojaštvom, kar pomeni, da premikajo tankce in vojačke po poljih. Boj med enotama pa hladno računalo izračuna samodejno, upoštevaje moč in druge lastnosti ene v primerjavi z drugo. Zato je glavni trik v tem, da sovražnika napademo s tisto vrsto mašinerije, ki je zanj karseda uničujoča. Jurišanje pehote nad tanke se redko dobro konča in ne, Civa ni bila realistična. Pridodajmo vpliv vremena in terena, na primer hromeče snežne zamete in pozidano območje, kamor se lahko skrije pehota, pa imamo temeljni recept, ki velja prav od začetka žanra pred tremi desetletji.
Razlog za to uniformnost je dejstvo, da so se te igre rodile kot neposredni prenos obstoječega namiznega igranja vojaščin v digitalni svet. Papirnato udejstvovanje je bilo koncem sedemdesetih na višku moči (več o tem beri v okvirju). Tovrstne veleuspešnice, kot je bil Squad Leader, so imele obsežen spisek pravil, saj so bile napravljene za zgodovinske frike, ki so ce­nili avtentičnost. Namiznikarji so mlinčke najprej zapregli za tako imenovano 'računalniško podprto igranje', kjer je kompjuter zgolj računal izide ali vodil glomazno evidenco fizičnega dogajanja. Kaj hitro pa jim je postalo jasno, da so njihove igre zelo pripravne za to, da jih v stroj presadiš sceloma.

Enote na mizi predstavljajo skladovnice kartonastih pildkov in bolje, da se čeznje ne sprehodi kaka mačka. Izidu bojev med njimi vlada kocka.

Namiznice so namreč po svoji naravi potezne, saj mora vsak igralec počakati, da je na vrsti. Zamislite si, da bi lahko šahisti po svoje prehitevali premike figur. Nak, ne bo šlo. Koračni sistem je bil kot nalašč za prva računala, saj se ob neuspehu nisi mogel izgovarjati na okoren vmesnik, stroj pa je imel dovolj časa, da je opravil z matematiko. Edina variacija uvodoma opisanega načina je sistem WEGO (iz angleškega 'we go'). Pri njem ukazovanje ne poteka izmenično, marveč vsi sodelujoči naloge odrejajo hkrati v ukazovalni fazi, ko dogajanje stoji pri miru. Sledi faza poteka, kjer se vse komande izvršijo naenkrat, nakar se postopek ponovi. S tem se WEGO loči od kla­sičnega pristopa IGO/UGO ('I go, you go'). Kojci sta se ustvarila tabora privržencev enega in drugega. Spoznal si jih tako, da so se po šoli ali službi obmetavali s kositrnimi vojaki.
Tudi delitev bojišča na šestkotnike ima praktičen smi­sel. Lahko bi uporabili zvezno ozemlje in razdalje odmerjali z metrom, kot se to počne v Warhammerju. A ob delitvi na polja merjenje odpade in pravila se luštno poenostavijo. Zakaj pa ravno šestkotniki in ne kvadratki, kot pri šahu? Obstajajo sicer igre s pravokotno mrežo, a ta ima problem: polja, ki si s kvadratom delijo stranico, imajo središče bliže kot tista, ki si delijo vogal. Gibanje po diagonalah se torej razlikuje od prečnega, zato je delitev na šestkotnike boljša, saj si tod z osrednjim poljem stranico delijo vsa sosednja. Zato so široko uporabljani v vseh vrstah namiznih iger, na primer v Catanu, obstaja pa tudi šetkotniški šah. Fino bi bilo, če bi obstajal še kak pravilen lik z več stranicami od šestkotnika, s katerim bi bilo moč tlakovati ravno površino, a ga geometrija ne pozna.
Z mize se je v virtualnost prenesla še ena lastnost namiznic: zasičenost z drugo svetovno in ameriško državljansko vojno. Namizništvo se je pač razvilo v petdesetih letih čez lužo in večina ljudi, ki so se z njimi ubadali, je bila zadrtih veteranov ali njihovih potomcev s konfederacijsko zastavo nad posteljo.

Hekse pogosto najdemo v naravi, denimo pri strjenem blatu in mehurčkih. So energijsko naj­učin­kovitejša oblika, v katero se organizira snov.

Heks na eks objavljeno: Joker 212
marec 2011