Revija Joker - Izročilo žogobrca

ČLANKI
stranka » članki » anali » Izročilo žogobrca

Naprejgled
Vidiš nauk, ki sledi iz teh starin? Tako je: status quo, ki ga furata FIFA in Pro Evo, ni samoumeven. To, da smo se navadili na vsakoletni boj natanko dveh špilov, ne pomeni, da mora tako biti. Še zlasti pa ne, da je to dobro. Sam bi si jako želel vsaj tretje strani, ki bi zmogla toliko financ in srca, da bi se v tekmo vključila enakopravno, a na svojstven način. Izraznih možnost je namreč veliko. Zakaj mora biti pogled od strani edini zveličavni - je mar nogomet tak, kot ga gledamo po televiziji, ali tak, kot ga igramo sami? Skrajni čas je, da nastane vzdušna prvoosebna fuzbalerščina, tako kot je Mirror's Edge prinesel spodobno ploščado iz te persperktive. V to smer se je pred leti trudil Namco z Love Football za xbox 360, a je zmogel le odhod v obskurnost. Dalje. Zakaj je medijski pomp okrog nogometa vedno tako slabo prenešen? Hočemo sodelovanja v TV-prenosih, murin­hovska trenerska pričkanja, navijaške izgrede, nagce in nagice na zelenicah, osebnosti, zgodbe. Dalje. Zakaj je edini zveličavni kvest postal tisti za realizmom? Arkade tipa Sensible Soccer so docela dobrodošle, vendar ne le iz rok neodvisnih ustvarjalcev, kjer se jih drži pridih cenenosti. Potrebujemo več uravnoteženosti. Da ne omenjam možnosti, ki jih nudi internet, saj je tu moč ustvariti prave navidezne svetove, v katerih obstajaš s tisoči drugih, ki prav tako razvijajo like in se trudijo z fužinskih trat priti v virtualne klube. Nalinijski Football Superstars (Footballsuperstars.com) sicer eks­perimentira tako z mmorpgjsko platjo kot s prvo­osebno perspektivo, a ne še z zadovoljivimi rezultati.

Japonci so nori tudi na fuzbal. Tole je Segin avtomat World Club Champion Football, na katerem igraš s Paninijevimi zbirateljskimi sličicami.

Je pa res, da ne glede na to, ali se bo vzpostavila orenk konkurenca Pro Evu in Fifi, virtualni nogomet napreduje. Morda bolj, kot se zavedamo tisti, ki smo stalno v njem. Ondan sem bral kolumno v Dnevniku, v kateri je bil njihov pisec Borut Mehle, po lastnih besedah igrarski analfabet, čisto paf nad tem, kako je 2010 FIFA World Cup domala neločljiva od prenosa po televiziji, kako naravno se gibljejo fuzbalerji, koliko možnosti ponuja nadzor. Resnica iz ust ne­­obreme­njen­ca? Dasiravno gejmerji stalno nekaj zabavljamo čez simulacije in bi dvoletni razvojni cikel marsikdaj sedel (čuješ, Seabass?), je čudovita igra v tem trenutku dobro prenešena v elektronsko obliko. Pot do perfekcije pa je seveda dolga in zahteva veliko dela na umetni pameti, zlasti vratarjev, ki so tradicionalna šib­ka točka, pa stiku žoge z nogo, obnašanju teles, dinamiki v šestnajstmetrskem prostoru, morali ... Če­prav morda nima konca, se veselimo stopanja po njej.

Upam, da ti je članek dodatno popestril te dni praznika nogometa v Južni Afriki. Če si tr00, si boš na fris odtisnil naslovko škatle Fife ali PESa!

Izročilo žogobrca objavljeno: Joker 203
junij 2010