|
![]() ...
Prišla je pomlad. Sonce sije, popki se razpirajo in po žilah samčkov ter samičk drvijo hormoni. Zamisli si, da se kot strumni mladenič v Perziji ravno v tem času zacopaš v privlačno princeso. Treseš se, rad bi bil z njo, pospravil bi svoj handžar v njeno naoljeno nožnico. A še preden ji lahko razmakneš češnjeve cvetove, te čarovniški dvorjan odvrže v temne, poscane grajske ječe. Čaka te nevarna skakalno-borilna pot na svetlobo, kjer ob šerbetu poseda Sneti, kronist legendarne serije ploščad Prince of Persia.
Piše se leto 1989 in igre so drugačne kot danes. To je čas romantike, eksperimentov in neraziskanih poljan, na katere redko zaide kravatarska živad. Zato pa sadove svojega dela na eni od njiv ravnokar pobira 25-letni ameriški računalničar Jordan Mechner, ki se mu smeje ob bogati letini. Ga vidiš? Pomahajva mu skupaj, morda kasneje pristopi.
Odraščal pa je tudi z željo po ustvarjanju, ki se mu je podredil takoj, ko je pri petnajstih dobil prvi računalnik, apple II. Naučil se je tako programirati kot risati in bil pri tem uspešen, kajti že po petih letih je v nedrjih založnika Brřderbunda prodal nič manj kot pol milijona izvodov Karateke. Špil je izšel za vse mogoče sisteme, od DOS-računal prek appla II do C-64 in spectruma, z zaslužkom pa je avtor odplačal študijsko posojilo in si kupil boljšo strojno opremo. Ampak ta igra je bila šele zametek njegove prave in največje uspešnice: Prince of Persia. |
sorodni članki
|
|