Revija Joker - Analiza odraščanja

ČLANKI
stranka » članki » anali » Analiza odraščanja

Zidovi v naših glavah
Tehnološka špica gre dandanes v večprocesorske grafikulje, diske SSD, digitalno razpečevanje, stereoskopski 3D, ipad in e-črnilne bralnike z daljinskim kupovanjem bukev. Elektronske knjige smo v članku leta 2003 konkretno napovedali in zdaj so res tu, čeprav bolj črnobele sorte, kot kažejo bralniki tipa amazon kindle. A daleč od tega, da bi šlo pri teh re­čeh za masovne pridobitve. Verjetno je edini širše sprejeti tehnološki napredek dnevnosobno HD-televizorstvo, toda raziskave kažejo, da nivo požegnanja ni tak, kot bi šlo sklepati po podobi trgovinskih polic. Organski zasloni in transparentni OLEDi, ki bi omogočili Joker na zvitku prepogljivega 'papirja' iz svet­lob­nih celic? Ha, ha, ha. Dober vic. Aja, so pa diskete, ki so bile sedem let tega še prisebne, crknile na rovaš USB-ključkov in daljinskega internetnega hranjenja podatkov. Čeprav je res, da sandokanske zbirke mnogi še vedno pečejo lepo na dobre stare devedeje.
Eden večjih preskokov se je zgodil na trgu komunikacij. Računalniške so razpredle socialne mreže, kot je Facebook, in rodile na milijone blogov. Premične pa so prinesle novo obliko mobilnika. Pred leti smo imeli prenosne telefone in osebne digitalne pomočnike (PDAje). Redki hibridi so se izkazovali za neuspešne, s katerekoli strani so že prišli. Nakar je prišel iphone in stvari, zlasti v ZDA, postavil na glavo. Očitno je pred tremi leti napočil čas, ko je zaslon na dotik postal osrednja naprava za komunikacijo z napravo, tipkovnica pa se je skrila pod zaslon ali pa celo povsem izginila. Metamorfoza telefona v osebnega digitalnega pomočnika, ki so bili nekdaj domena znanstvene fantastike, je bila končana, osnovna oblika 'fona pa se je stanjšala in se razširila v tablico Životinjskega carstva, po kateri drgnemo s prsti. Kar se često izkaže za bolj štorasto in manj praktično, ampak smo očitno uporabniki pripravljeni nerodnost, nenatančnost pož­re­ti vprid kulskosti.
Poleg tega se je zgodil še en pomemben premik. Le hardver naenkrat ni dovolj, marveč je treba ponuditi kompleten servis, ki napravico hrani z vsebino. Standard za to je postavil Apple s spletno štacuno Itunes, ki je iz prodajalne glasbe prerasla v kraj, koder dobiš vsakovrstno digitalno zabavo za njihove izdelke: glasbo za ipod, igrice in aplikacije za iphone in ipad, filme in nadaljevanke za buljenje Apple TV. Železnina je tako postala medij, s katerim dostopaš do plačljive storitve, ki jo zagotavlja izdelovalec. Enako pot ubirajo tudi kindle in novodobne konzole, a slednje so zopet tema za igrarski članek.
Ključno vprašanje je, čemu novosti niso bolj razšir­je­ne. Krivci niso gigaherčne meje, maksimum prostora na magnetni plošči ali drakonske zaščitne sheme. Glavni je dejstvo, da imamo zidove v glavah ljudje. Tehnologija je počasi prišla do točke, ko je postala 'dovolj dobra' za vsakodnevne potrebe. Ljudje enostavno ne čutimo potrebe po nadgradnjah, katerih žgečkljivi obeti so nas gnali nekoč. Obupali smo nad prepoznavo govora, ki naj bi zahtevala dvakratno moč pentiuma 4 (lol), simultano prevajanje bo vedno tehnologija, ki bo uporabna čez pet let, in razpored QWERTZ bo nesporni vladar vnosa še nekaj časa, nevralni vmesniki gor ali dol. Prišli smo do točke, ko smo se nehali prilagajati tehnologiji in se je tehnologija začela prilagajati našim navadam. Da bi postala še bolj dostopna množicam. Celo zanesenjaki so se zve­či­ne asimilirali v brezoblično vsakodnevno sodrgo z dolgo­časnimi zahtevami, ki ji strežejo tržniki. Tako se bržda zgodi z vsem, kar preseže nišne meje. Tudi z igrami, heh.

Analiza odraščanja objavljeno: Joker 202
maj 2010