Revija Joker - Analiza odraščanja

ČLANKI
stranka » članki » anali » Analiza odraščanja

Prelomnost zložne poti
Določene napovedi so bile zadetki v črno. 3D-kino je danes po zaslugi Xpanda, Koloseja in Tuša vsakdanja realnost, tudi tak, ko te vmes škropijo z vodo. Koncem leta bo konec analognega oddajanja TV-signala, internet prihodnosti pa je čvekav in komunajzarski do obisti. Po Sloveniji imamo kup avtomatov, kjer lahko plačujemo z mobilnim telefonom po sistemu Moneta, in zadnji trenutek smo dobili tanek, prenosen zaslonski računalnik: ipad! A večina predvidevanj je bila nadvse optimističnih in domala neuresničljivih. Prav v tem se skriva bistvo. Smeh in pomilovalno trepljanje avtorjev po ramenih na stran, vidi se skupna želja tedanjih piscev članka: da bi doživeli vratolomne preskoke in izkusili revolucije. Da bi rekli “Bili smo tam!”
Ko smo se tedaj ozirali proti začetkom Jokerja v ranih devetdesetih, nismo opazili skoraj nobenega nenadne­ga preboja. Takole iz glave pride na misel prvi voodoo, s katerim se je pričela zlata doba trirazsežne grafike. Domala vse ostalo pa je zgolj postopoma raslo in skorajda neopazno pridobivalo na zmogljivosti, od procesorja do diskov in igralskih konceptov. Še vedeli nismo, kdaj je digitaliziran govor iz uvoda v Wing Commander, ki je bil čudo božje, postal stalnica. Še zavedli se nismo, da so prepoznavni tridimenzionalni ljudje v nekem trenutku waaaaaa!, v naslednjem pa že samoumevni. Revolucija je bila vkomponirana v evolucijo.
In je še. Pomislimo, kaj se je dogajalo leta 2003, ki ni ne blazno oddaljeno, ne posebej kamenodobno. Tipi­čen računalnik je krepko zakorakal v gigaherčne vode, pojavili so se prvi 64-bitni procesorji, imeli smo grafične kartice s senčilniki druge generacije in malo večji frajerji so zrli v LCD-zaslone. Privzeti operacijski sistem so bila Okna XP, ki so ravno dobila DirectX 9. V žepu je poleg cenenega predvajalnika MP3 s četrt do pol gigabajta pomnilnika (ali druge generacije ipoda, ako si bil preserator) čepel telefon, ki je morda že imel barven zaslon in je svirkal midije. V dnevni sobi je še vedno kraljeval katodni televizor, na katerega pa je že bil priklopljen sukalnik DVDjev in diviksov. Poleg so počivali playstation 2, gamecube ali prvi xbox. V internet smo se povezovali širokopasovno, eni pri kabelskih ponudnikih, drugi s tedaj divje oglaševanim ADSL. Pipice za normalno ceno so bile omejene na kakega pol megabita na sekundo, a bilo je jasno, da analogni modemi romajo v kontejner. Še posebej, ker smo imeli Suprnovo, takrat najbolj priljubljeno stran s torrenti.
A čeravno imamo zdaj blu-raye, ti še zdaleč niso nado­mestili DVDjev. Dasi imamo iphone, so množice čisto zadovoljne z dokaj običajnimi telefoni, nič kaj bistveno boljšimi od onih izpred sedmih let. Tipska pipica v internet je primerljiva s tedanjo puvaško. Ni malo iger iz leta 2003, ki ob poganjanju v spodobni ločljivosti sploh niso videti tako zastarele, recimo GTA: Vice City, terabajtni disk dobiš za manj kot evrskega stotaka in praktično vse nove špile spodobno poganjamo z več let starim računalnikom. Celo playstation 2 je še vedno privzeta konzola v mnogih gos­podinjstvih. Čas divjega nadgrajevanja iz devetdesetih je očitno mimo; verjetno tudi zaradi uveljavitve konzol, ampak to je debata o vzrokih. Imamo 64-bitne operacijske sisteme, kot je Windows 7, levji delež programja pa je lepo 32-biten. Intel je napovedoval, da bodo s pentiumom 4 segli do dvajsetih gigahercev, a se je zgodba končala pri nekako štirih in se usmerila v večjedrnost. Je pa zato miniaturizacija, pri kateri smo sanjali o 90 nanometrih, dosegla celo tretjino tega - 32 nm!
Grafika v špilih je lepša, šur, a igralni prijemi so domala enaki. Peskovništvo smo tedaj že imeli, medtem ko je danes najbolj popularna nalinijščina, World of Warcraft, štartala komaj leto kasneje. Umetna pamet? Ne naju smejat. Boti iz Unreal Tournamenta, ki je izšel pred enajstimi leti, so še vedno profesorji za marsikateri sodoben špil. Bržkone je največji preskok v špilih doživela fizika, saj so fizikalni modeli danes opazno boljši, ko škatle letijo na vse strani in se stavbe podirajo dinamično. Tudi po zaslugi grafičnih kartic z nepredstavljivimi tremi milijardami tranzistorjev, kolikor jih štejejo najnovejši geforci. A več o igrah v članku naslednji mesec, ker je nam tako ljubo področje dosti preširoko, da bi ga cepili s temle.

Analiza odraščanja objavljeno: Joker 202
maj 2010