Revija Joker - Dobri stari čiknhed

ČLANKI
stranka » članki » anali » Dobri stari čiknhed
...
Sneti med luknjanjem prašičevcev in plačevanjem striptizetam časti pivo jezičnemu svetlolascu, ki nam je bil istočasno očetovski model ter pokvarjeni brat. S tem hkrati odgovori na vprašanje, zakaj zaboga smo vsi tako napeto čakali Duka Nukema Forever.

Duke (namrščeno): Your face. Your ass. What's the difference?
Sneti: Ni bistvena, na obeh je preveč špeha. A ne nadlegujem te zaradi stilske preobrazbe, o mišičnjak, ki daš Dolpha Lundgrena v koš in si občeval z več ženskami kot moška populacija Kenije v dvaintridesetih letih. Nak! Želim obnoviti slinjenje nad kultno igro Duke Nukem 3D, s katero si se v devetdesetih zapisal v srca ljubiteljev prvoosebnih streljačin in marsikomu predrl deviško kožico deathmatcha. Ter ti maziliti podplate kot enemu redkih prepoznavnih likov iz rešetačin. Može? 

Vojvodo sem na E3jih srečal večkrat, žal pa nik­dar njegovega govorca Jona St. Johna, radijskega voditelja iz Severne Karoline. Babe? Standard.

Duke: Groovy! 
Sneti: Tvoji začetki niso bili gloriozni. Apogee Software, dandanašnji znani kot 3D Realms, so si te leta 1991 izmislili za od strani gledano dvorazsežno ploš­čad­no rešetačino Duke Nukem. Njen dizajn je bil prijetno napreden, saj vandranje po razrušenem Los Ange­lesu v zgodnjem 21. stoletju ni bilo linearno. S kombinacijo skakaških in nažigaških spretnosti si odkrival nova področja, vmes pa z nabiranjem barvnih kartic odpiral vrata, uporabljal predmete (z robotsko roko si spravil v pogon ploščad in z matično ploščo ugasnil laserje), nabiral bonusne reči … Danes moraš biti sicer za igranje tvoje prve, pa tudi druge odprave, ki je sledila leta 1993, kar velik retro frik. Izvedba je hudo osnovna, enica fura še zvok iz piskača in EGA-grafiko, premikanje pa je vezano na starodavne bloke, velike 8 x 8 pik, ne na posamezne piksle. Toda vseeno sta špilč­ka bila in sta na nek način še vedno luštna. Šefu Apogeeja Scottu Millerju pa sta s solidno prodajo, ki je bila med drugim posledica priljubljenosti sorodnega Commanderja Keena, zagotovila sredstva za nekaj večjega. 

Izvirni Duke Nukem je vmes za nekaj časa Duke Nukum postal. Ko so Apogee igro že izdali, so odkrili, da junak z istim imenom že obstaja, zato so svojega mofota v verziji 2.0 preimenovali.

Duke: Lucky son of a bitch! 
Sneti: V Duku 1 in 2 tvoja sijajnost še ni prišla do izraza. Bil si stopničasta gibljiva sličica kalifornijskega kerlca z oprijeto majico, plavimi hlačami, na katerih je bila nezanemarljiva oteklina slabo vidna, in bleš­če­či­mi zobmi. CIA te je kot tanarbulšega komandosa najela, da bi rešil svet pred norimi roboti dr. Protona. Na škatli od dvojke je sicer že poziral tipček, ki je spomnil na tvojo pravo formo, le da ni požrl osmih ton steroidov. In avtorji so te plaho uporabili za parodiranje, saj v eni od vmesnih sekvenc posnemaš Mela Gibsona in se klanjaš Terminatorju. A med igranjem si bil kupek pikslov brez posebnega šarma. Vsaj ne takega, kot si ga zmogel januarja leta 1996, ko si nastopil v svojem temeljnem naslovu, Duku Nukemu 3D, in rekel …

Kasneje pa so ugotovili, da prva inačica še ni registrirana, zato so si oddahnili in se vrnili k njej. Za besedno zvezo Duke Nukem drugače ni kakih posebnosti. Izmislili so si jo in zvenela jim je kul.

Duke: It's time to kick ass and chew bubble gum. And I'm all out of gum.
Sneti: Točno to. Ne morem ti povedati, Duketina, kako si me takrat razveselil. Pa ne zato, ker si na krepkih rokah dostavil novo prvoosebno nažigačino v ne­d­r­­jih pogona Build (pozneje Witchaven, Blood, Shadow Warrior in Redneck Rampage). Ta žanr je bil že takrat precej napolnjen. Tudi podlaga ni bila prav izvirna: Zemljo napadejo alieni in ti jim moraš zbrcati zmutirane riti. Najbolj si raztural zato, ker si v FPSje vpeljal močan glavni lik, s katerim se je dalo poistovetiti. Vsaj če ti je po žilah teklo več testosterona kot estrogena. Ajt, v Wolfensteinu 3D smo imeli v menijski vrstici animiran frisek agenta Blazkowicza, enako kot v obeh Doomih (1993/94), kjer smo oblekli kožo brezfrisnega, čeladastega ve­soljskega marinca. V Star Wars: Dark Forces (1995) pa smo postali jedijski vitez, kar je vojnozvezdne gike samo po sebi spravilo v delirij. 

Šefovski spopadi niso bili višek oblikovalske umetnosti, a so zahtevali dosti spretnega kroženja in rabo najmočnejših orožij. Prav so prišli tudi kuferčki prve pomoči, ki si jih uporabil, ko si želel.

Ampak ti, Duke, si bil iz drugega vica. Imel si ego velikosti Panonske nižine in osebnost, zaradi katere bi te takoj vrgli iz vsakega javnega kopališča. Bil si neotesan, surov, butast, zasmehljiv, enovrstičen in poniževalen do žensk. Bolel te je kurac za vse. Skratka, RULAL si. Saj se spomniš, kaj si prijavil enemu od sovražnikov, preden si ga ugonobil?


Duke (zasveti kot žarnica): I'll rip your head off and shit down your neck!
Sneti: O ja! Povej še kako bojevito!

Medtem ko dvorazsežna Duka še nista imela razvitega občutka za parodijo, je DN3D krepko zaplaval v te vode. Škatla je recimo namuznjena inačica ovitka Ultimate Dooma.

Dobri stari čiknhed objavljeno: Joker 200
marec 2010