Revija Joker - Čeladarji in puškavniki

ČLANKI
stranka » članki » anali » Čeladarji in puškavniki

Švab v grmovju!
Če Infinity Ward v enici še niso natanko vedeli, kaj želijo, je bil Call of Duty 2 leta 2005 tisto, kar so bržda vseskozi načrtovali. In zaradi česar jih je Activision z veseljem kupil, ko je slišal za njihove nakane. Okej, temelj je bil enak kot v enici. Med drugo svetovno vojno si v Severni Afriki, v bitki za Normandijo in pri prečkanju Rena postajal ameriški, ruski ter britanski soldat. Slednja sta bila celo dva. Streljal si kakopak iz prve osebe in ni manjkalo formalnih izboljšav oziroma vsaj predrugačenosti. Zdravje se je po novem samodejno obnavljalo v slogu Hala, če so ti dali nekaj časa gmah, namesto da bi moral iskati zavoje prve pomoči. Kaj je bolj hecno, je prepuščeno presoji posameznika. Uporabljal si daljnogled, užigal iz protiletalskega orožja, nad sovražne konzerve klical topovske udare. Nekaj scenarijev je področja razširilo in pričaralo občutek nelinearnosti, saj si lahko bajte, v katerih so se zaredili klobasarji, čistil v poljubnem vrstnem redu. Drugebodi si se sam odločal, iz katere smeri se boš približal utrjeni postojanki častilcev Marlene Dietrich.

Nažiganje iz vozil je v CoDih vedno vznemirljivo. Še bolj so kul detajli: kriki soldatov, zvočniška pro­paganda, plazeči se ranjenci ...
Toda če je enica vzdrževala distanco od vojne vihre, se je nadaljevanje zapodilo naravnost v njeno srčiko. Na podlagi novega pogonskega motorja, ki je v 1680 x 1050 še danes videti lušten, se je špil prelevil v surov akcijski ekspres, ki je le izjemoma rahlo zavrl, preden te je zasul z novo porcijo vermahtovcev. Nisi še dobro zavzel stavbe, že si tekel iz nje, kolikor so te pri minus 20 nesle noge, ker so bile mine tik pred eksplozijo. Počasne snajperske naloge so nadomestila hitrostrelna polaganja celih vodov sovražnikov, do­čim trume vojaštva, ki skačejo v mesoreznico, niso bi­le več viški izkušnje, temveč stalnica. Podobno je veljalo za oklepnike, ki so bili popred redki, strahu vredni sovražniki, zdaj pa si jih pokal kot kinder jajčke. Berlinčani so brez predaha uletavali najprej v skupinah in nato v valovih, ki si jih besno kosil. Nekateri so bili celo neskončni, dokler nisi dosegel ključne točke. Tvoji kameradi so se bojevali in enako zagrizeno odhajali v večna lovišča, a nadomeščali so jih novi, medtem ko so betice razpadale v mini krvavih gejzirčkih. Še dobro, da fizika ni simulirala podrobnej­šega razkosavanja trupel, sicer bi Jacka Thompsona kap. Temu ustrezno je vladal nepopisen hrup, povsod so nastajale dimne vlečke in oblaki prahu od eksplozij, na sleherni od višjih težavnosti pa si zopet umiral po tekočem traku.

Bolj enostavno, konzolno usmerjenost so CoDi pokazali tudi s tem, da od dvojke naprej nisi mo­gel več snemati položaja. Vstopili so checkpointi.

A svarilo, da je vojna drek in da bi v njej imel toliko možnosti kot odojek pred skupino lačnih nogometnih navijačev, če ti ne bi pomagala gospa Sreča, se je kar malo porazgubilo. Najbrž zaradi povečane hitrosti, arkadnosti in akcijskosti ter zmanjšanega občutka realizma, kar je smrt naredilo bolj banalno, vsakdanjo. Citati znanih osebnosti v slogu Platonove modrosti 'Samo mrtvi so videli konec vojne', ki so se prikazali po odhodu pod rušo, so zato izzveneli malce neumest­no. Orožja so bila nadalje popreproščena in CoD2 ostaja eden redkih špilov, v katerem strojnico uporabljaš kot snajperico. Zgodba pa je bila itak špartanska, saj razen imen protagonistov in nekaj pisemskega teksta ni vsebovala ničesar osebnega. Daleč od tega, da bi IW na tem področju naredili kaj boljšega od predhodnice. Bil si pač soldat dobrega, ki uničuje Nacistično Zlo.
Call of Duty 2 je zaradi turbo klavnice in brzinskega tempa postal zabavnejši, a hkrati mutiral v nekaj bolj otročjega in neobveznega. Enake sorte je bil multiplayer, ki se je v primerjavi z enico pobrzinil in tudi zaradi avtomatičnega vračanja življenjske energije izgubil na taktiki. Oboje je seveda poznalo na prodaji ... ki je poskočila. Infinity Ward in Activision sta si s CoD2 in njenimi razširitvami pošteno omastila brke ter si mela roke ob uspešnosti lahkotnega recepta. Verzija za xbox 360 je bila na primer prva igra, ki je presegla milijon prodanih izvodov na tej konzoli. Poznalo se je tudi, da žanr tedajci še ni bil tako zasičen.
A medtem ko je skupina Treyarch samo za konzole izdelovala Call of Duty 3, se je IW odpravil v sodobnost. Kajpak na stari zlatokurni način.

Čeladarji in puškavniki objavljeno: Joker 197
december 2009