Revija Joker - Ata dvopaličnih streljank

ČLANKI
stranka » članki » anali » Ata dvopaličnih streljank

Streljam drugam, kot hodim
Ta krepka zaloga različnih oblik sovražnikov, ki so se tebe in preživelcev lotevali na sebi lastne načine in te ogrožali tako s hitrostjo kot močnimi orožji, je zahtevala, da tvoj lik ni bil polsposoben žgoljo. Zato si bil v Robotronu brzopet in opremljen s silovitim laserjem, ki je cvrl kanalje in uničeval tisto, kar so te pošiljale proti tebi. A kljub temu je bil tempo dobesedno brutalen. Že prvi nivo ni bil nič kaj nežen, na naslednjih si za vrat fasal dosti kombinacij starih in novih kanalj, na deveti stopnji pa si nabasal na jebeno hordo GRUNTov, ki so te dobesedno preplavili. Operater avtomata je sicer lahko znižal zahtevnost in ti dal več deset življenj, vendar so jo raje obdržali na privzeti ravni. Se pravi visoki. Dobro, pod naskokom si bil itak od prvega do zadnjega trenutka. A ne samo to: nastalim situacijam si se moral prilagajati v delcih sekunde, spreminjale pa so se stalno. Sovražniki so se rojevali naključno, zaradi česar stopnje nisi mogel nadrkati s pomnjenjem. Štela je gola spretnost na podlagi refleksov in razumevanja vzorcev, pri čemer so valovi sovražnikov dostikrat tvorili prave labirinte z živimi, prepogibnimi zidovi. Eugene svoj Robotron primerja s šahom, torej z igro, ki temelji na zabetoniranih pravilih, te pa prispevajo domala neskončno mogočih položajev, saj je vsaka 'partija' drugačna. Ker je nivojev neskončno, saj so roboti Zemljo že zasedli in bodo sča­soma zmagali, je finta samo v tem, koliko ciklov devetih nivojev si sposoben preživeti in koliko točk boš nabral. Nekako tako, kot v Invaderjih.

Eugene Peyton Jarvis, letnik 1955. Naredil je tudi sedem fliperjev, serijo dirkačin Cruis'n in še eno kultno streljanko, NARC.

Taka intenzivnost pa ne bi bila mogoča, če Jarvis ne bi udejanjil nadvse pomembnega nadzornega elementa: ločenega gibanja in streljanja. Robotron je zasnoval na podlagi pucačine Berzerk iz leta 1980. Tam si prav tako nadzoroval od zgoraj gledanega človečka, ki je pobijal monstrume in se jim ogibal. Eugene je Berzerk veliko igral, toda na jetra mu je šlo, da si lahko nažigal le naprej, v smeri gibanja. A nekega dne je ugotovil, da lahko gumb za strel držiš pritisnjen, premikaš igralno palico in tako določaš, kam bo vojaček pošiljal krogle. To je bil po njegovih besedah trenutek odkritja, ob katerem se mu je v glavi prižgala žarnica. Od tu je bil le še korak do ideje, da bi rešetanju namenil svojo palico. Tako je nastal genialni in nič manj kot revolucionarni korak v raz­voju nažigačin: levi stick je v osmih smereh vodil lik, desni pa v prav toliko usmerjal izstrelke. Zaradi tega je ig­ra­lec izkusil dotlej nevideno svobodo uni­če­vanja in prav zato je bil lahko tempo tako hiter ter sovražniki tako zagrizeni. Eugene Jarvis ti je dal vsa orodja za pre­živetje, samo uporabiti si jih moral. Dovolj hitro in na pravilen način.
Robotron: 2084 ostaja ena najtežjih in hkrati najboljših iger. Saj mešanja žanrov so fina in preskok v 3D napreden. A prav Robotronova čistost je njegov največji adut, na podlagi katerega se je kmalu z velikimi črkami zapisal v strelske anale. Njegov dvojnopalični dezijn, ki se mu konzolastični igralni ploščki s svojimi pari gobic idealno posojajo, pa je danes pojem modernosti.

Ata dvopaličnih streljank objavljeno: Joker 196
november 2009