Revija Joker - Ata dvopaličnih streljank

ČLANKI
stranka » članki » anali » Ata dvopaličnih streljank

Navali, robonarode!
Avtomat z Robotronom je v ameriške igralnice prispel leta 1982 in obiskovalce nemudoma zakuril do te mere, da so pred njim stali po cele ure. Postavljen si bil v vlogo superčloveka, ki antiutopičnega leta 2084 rešuje zadnjo preživelo človeško družino pred hordami podivjanih robotov oziroma 'robotronov'. Ti so se odločili, da so ljudje bolezen, oni pa zd­ravilo, in evo štale. V pogledu od zgoraj si se zna­šel v areni, ki je bila omejena na vseh straneh, in čez dve sekundi so se pojavili agresivni kovinkoti, ki so potem navalili nate. Da si preživel, si imel tri življenja, na srečo pa poklane ostude po tvoji smrti niso oživele. Zaslon se ni pomikal in na njem ni bilo nobenih objektov, za katere bi se skril. A ravno v tem je bila ena ključnih lastnosti Robotrona - da te je imel neprestano pod pritiskom. Refleks 'bori se ali zbeži' v tebi se je prižgal kot reflektor na nogometnem stadionu in te pustil prešvicanega ter nafilanega z adrenalinom. Sličen recept so uporabile mnoge kasnejše 3D-streljanke, recimo Wolfenstein, Doom, Serious Sam in Painkiller, ki so se zanašale na relativno bebave, toda mnogoštevilne ter krvoločne nasprotnike.

Legendarni šutemap Defender, ki zahteva kar nekaj privajanja nadzorni shemi. Svojčas je to kajpak pomenilo več kovancev v avtomatu.

Natanko taki so bili robotrončki, ki so prihajali v več oblikah. Najbolj osnovni so bili Elektrodniki, ki so bili statični, a ob stiku takoj smrtonosni, in GRUNTi (Ground Roving Unit Network Terminators - smeh), ki so brez kapric navalili nadte po najkrajši poti. Ko so se pojavili, so bili počasni, nato pa vedno hitrejši, toda nikdar hitrejši od tebe. To je pomenilo, da si se jim lahko s spretnim manevriranjem ogibal, medtem pa jih divje streljal. A paziti nisi moral le nase, marveč je bila tvoja naloga reševati ljudi, da jih sovragi niso snedli, za kar si dobival ekstra točke. Največja nevarnost za člane familije je bil sovražnik po imenu Eugene, neuničljiva zelena gmota, ki je v poklonu Defenderju lazila za njimi in si jo z nažiganjem zgolj upočasnil oziroma preusmeril.
Četrta kanalja je bil lebdeči Enforcer, ki je bil sposoben streljanja. In to ne kakršnegakoli, kajti svoje križaste projektile je naključno usmerjal v tvojo neposredno okolico. To je pomenilo, da te je lahko zadel, čeprav si se premikal, ali pa je nepredvidljivo zg­rešil. Včasih se je zdelo, da ti njegove raketice sle­­dijo, a to ni držalo. Eugene Jarvis z druščino si je pač izmislil nasprotnika, ki je v zmedo dodal še en delček nepredvidljivosti. Povrhu so iztrelki potovali toliko hitreje, kolikor bolj oddaljen si bil od Enforcerja, zato je bilo skoraj varneje, če si mu bil blizu. Še ena zanimivost pri Enforcerjih je bila ta, da so se lahko rojevali iz materinskih generatorjev, Spheroidov, ki so po vsem zaslonu polagali zametke. Če si uničil generator, je crknila tudi njegova še nerojena ot­ro­čad. Ta ustvarjalnik zalege je bil zamisel, ki je kasne­je našla pot v mnoge druge igre. Recimo v Gaun­t­let, kjer so nadnaravni grdavži lazili iz panja, dokler le-tega nisi uničil.
Zadnja sovražnika sta bila Brain in Tank. Braini so sledili članom družine, jim prali možgane in jih sp­re­minjali v zoprne nasprotnike, ki so nepredvidljivo bluzili po zaslonu. Odmev tega vidimo v novi igri Zom­bie Apocalypse za xbox 360 (glej opis v Konzolcu), kjer zombaklji talko zmutirajo v harpijsko beštijo, ki steklinsko navali nate, če ti je ne uspe rešiti. Tanki, ki so prihajali iz Quarkov, pa so te obstreljevali z granatami visoke hitrosti, ki so se neprijetno odbijale od ograj.

Robotron je ostal brez nadaljevanj. V isti univerzum je bil postavljen le Blaster (na sliki), kjer si letel v 3D-prostor, a ni bil prav dober.

Ata dvopaličnih streljank objavljeno: Joker 196
november 2009