Revija Joker - Kratka zgodovina špasa

ČLANKI
stranka » članki » anali » Kratka zgodovina špasa

Japanska invazija
Nintendo, ki se je pred pred vstopom v industrijo poskočnih bitov ukvarjal z izdelovanjem kart in klasičnih ig­rač, sredi osemdesetih na trg ni padel z neba. Elektronska mrzlica je japonsko družbo, ki ji je poveljeval imperatorski direktor Hiroši Jamauči, zadela že 1977., ko je na domačih tleh udejanjila niz klonov Ponga (gizme so čisto po azijsko krstili za 'color TV game'). Prodiranje v elektrons­ko igranje so začetkom osemde­­se­tih nadaljevali z izdajanjem svetovno us­pešnih igralnih avtomatov, kot je Donkey Kong, kjer se je prvič pojavil lik slavnega brkatega vodovodarja, ter serijo tehnično preprostih, a noro nalezljivih žepnih LCD-drkalic game & watch, ki so se imenu primerno proslavile tudi kot poceni alarmne ure.

Kdo jih ni imel? Piskalice game & watch so izhajale več kot desetletje. Ena od serij se je proslavila z dve­ma zas­lonoma in je kasneje navdih­nila Nin­tendov DS.

A trojanski konj, s katerim so med letoma 1985 in 1987 sprožili čudežni oživ­lja­joči pohod nad upehano konzolastič­no sceno v Ameriki in Evropi, je bil sloviti famicom (Family Computer), kot je bil znan na Japonskem, oziroma NES (Nintendo Entertainment System), kot so mu rekli drugod. Sobna konzola z osembitnim procesorjem pri 1,79 Mhz, pičlima dvema kilobajtoma pomnilnika in malce nerodnimi kartušami, v katere je bilo dobro pred vsakim igranjem poš­te­no pihniti, je bila kljub procesorski podobnosti z VCSjem tehnično dosti bolj podkrepljena. Pohvalila se je lahko z večjo barvitostjo, višjo ločljivostjo (256 x 240), petkanalnim zvokom in tako antenskim kot sploh prvim kompozit­nim video izhodom. Predvsem pa z revo­lucionarnim ploščkom, nadzornim sredstvom, na katerem je bival digitalni smerni križec. Ta se je spričo natan­č­nosti in vsestranskosti skorajda instantno uveljavil kot privzeti drkalni pripomoček. Ava. (O preteklosti NESa in Nintenda berite v Jokerju 149.)
Vse to so pred NESom v taki ali drugačni obliki sicer že nudili drugi sistemi. Toda Nintendov osvajalski načrt je predvideval še vse kaj drugega. Korak, ki se je izkazal za bistvenega, je bila pridobitev zaupanja zahodnjaških trgovinskih verig z igračami, ki so se dodobra opekle komaj dve leti predtem, ob padcu Atarija in sesutju trga. Do novih konzol so bili zato vsi skeptični, toda Japonci so se izkazali za prefinjene poslovneže. Ameriškim mešetarjem so najprej obljubili, da bodo drkalice, če te ne bi šle v prodajo, od njih odkupili nazaj. Obenem so skupaj s konzolo ponudili izrazito igračarske dodatke, recimo programabilnega robotka ROB (Robot Operating Buddy) in prvo zares priljubljeno svetlobno pištolo, znameniti zapper. In naposled so javnost uspeli prepričati, da v primeru NESa ni šlo za video bavbav, pač pa za tradicionalno igračo. Pridite, otroci, kupujte!

Mit o nadmočni japonski tehnologiji je bil v osemdesetih, ko so v svet pronicale robotske in druge poševnooke risanke, razširjen še dosti bolj kot dandanes. Orientalski imidž je nemalo prispeval h kulerskemu faktorju NESa in naslednikov.

In kupovali so, čeprav v končni fazi predvsem zaradi fe­nomenalnih špilov, ki jih škatlici ni primanjkovalo. Ker Nintendo ni nameraval ponoviti Atarijeve usodne napake, je nad kvaliteto naslovov za NES bedel z železno roko. Med drugim z vdelavo posebne zaščite v ob­liki čipa 10NES, ki je čemel v osrčju slehernega modula z igro. Če je šlo za originalen naslov, ki ga je uradno požegnal Nintendo (ta je zunanjim kovalcem ko­de dovoljeval izdajo največ petih iger za NES na leto), je konzola modul prepoznala in ga pognala, sicer ne. Itak pa so za neoporečno kvaliteto špilov skrbela Nintendova notranja igrotvorna moštva, ki so bruhala en bajesloven naslov za drugim. Metroid, Zeldo, Punch-Out, Ex­citebike in, jasno, Super Mario Bros. Ta prelomna ploš­čada nekega Šigera Mijamota, avtorja Donkey Konga, je odštevši Wii Sports s štiridesetimi milijoni izvodov najbolje prodajana video igra vseh časov.

Super Mario Bros. so v štiridesetih milijonih pri­merkov prodali tudi zato, ker ga je Nintendo smotr­no priložil slehernemu famicomu.

Kratka zgodovina špasa objavljeno: Joker 192
julij 2009