|
Veliki pok
Ralphovi sodelavci in prijatelji, ki so zadevo preizkusili, so bili navdušeni, zato je hitro spoznal, da bi bilo iznajdbo smiselno patentirati in z njo kaj zaslužiti. Na poslovno razumevanje je Baer naletel pri podjetju Magnavox, enem takratnih ameriških proizvajalcev televizorjev. Nedolgo zatem, leta 1972, je na policah trgovin tako pristal sloviti odyssey, prva širši publiki dostopna konzola, ki ni bila nič drugega kot za komercialne namene prirejeni brown box. Čudo si lahko z antenskim (RF-) kablom priklopil na
Nekako vzporedno z Baerom je do sorodne ideje prišel revni študent Nolan Bushnell. Ta prihodnosti elektronskega biznisa spočetka ni videl v udobnem zabavanju na domačem kavču, pač pa v obiskovanju javnih igralnic. Leta 1971 je Bushnell v španoviji s partnerjem v lokale širom Amerike tako dostavil Computer Space, prvi igralni avtomat. Zadevščina je bila nesramen posnetek Spacewara in v barih ter kegljaških dvoranah spričo precejšnje neintuitivnosti ni požela odziva. Špil se je denimo trudil s simuliranjem kompleksne breztežne fizike, kar je bilo za vsakdanježe prenaporno. Toda seme je bilo zasejano. Med iskanjem preprostejše igre je Nolan na eni od predstavitev naletel ravno na Baerovo rano konzolo odyssey in na takoj dostopni različici tenisa ter pinkponka v njem. Iz tega se je rodil galaktično priljubljeni Pong in z njim legendarno podjetje Atari, ki je bilo dolga leta sopomenka za vsakovrsten elektronski špas.
|
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Veliki pok ![]() Divji zahod ![]() Zaton dinozavrov ![]() Japanska invazija ![]() Špilavni deček ![]() Pripravljeni? Boj! ![]() Angeli iz nekje vmes ![]() Nezaželeni gost ![]() Zvonenje po toči ![]() Sveža kri ![]() Generacija zdaj ![]() Meglena futura ![]() sorodni članki
|
|