Veliki pok
Če bi naključne mimoidoče na ulici spraševali, kdo je otvoril predstavo v konzolnem cirkusu, bi največ odgovorov bržkone vključevalo besedi 'Japonci' in 'Nintendo'. Zmotno. Čeprav imajo samuraji ogromno zaslug pri popularizaciji konzol in iger, se je vse začelo onkraj Atlantika.
Leta 1962 je Steve Russell na 120.000 dolarjev vred­nem računalniku PDP-1 sicer zagrešil Spacewar, izvirno vesoljsko strelsko arkado, ki velja za prvo video igro. Toda kmalu se je našel človek, ki je zaslutil, da bi šlo tovrstno elektronsko kratkočasenje iztrgati znanstvenikom na faksih in ga ponuditi širšemu krogu ljudi. To je bil televizijski inženir Ralph Baer. Možak se je poigraval z noro idejo, ki mu ni dala spati: izdelavo naprave, s katero bi se bilo moč zabavati na televizorju, takrat najbolj razširjenem gospodinjskem stroju. Z na­čr­tovanjem in cinjenjem tranzistorjev ter diod se je Ralph mučil vse do leta 1968, ko je naposled končal prototip. Krstil ga je kar za 'rjavo škatlo' (brown box) in čeprav je šlo za sila primitiven skupek lesa in vezja, se ta po logični sestavi in obliki ni bistveno razlikoval od sodobnih konzol.

Spacewar velja šteti za prvo klasično video igro, dočim je fizik William Higinbotham na osciloskopu že leta 1958 zamesil Tennis for Two.

Ralphovi sodelavci in prijatelji, ki so zadevo preizkusili, so bili navdušeni, zato je hitro spoznal, da bi bilo iznajdbo smiselno patentirati in z njo kaj zaslužiti. Na poslovno razumevanje je Baer naletel pri podjetju Magnavox, enem takratnih ameriških proizvajalcev televizorjev. Nedolgo zatem, leta 1972, je na policah tr­go­vin tako pristal sloviti odyssey, prva širši publiki dostopna konzola, ki ni bila nič drugega kot za komercialne namene prirejeni brown box. Čudo si lahko z antenskim (RF-) kablom priklopil na

Nolan Bushnell je poleg Atarija in robotka na sliki ustanovil tudi verigo Chuck E. Cheese's, kjer deca žre pice in špila avtomate.

katerikoli TV, nakar je tjakaj v črnobeli tehniki izrisovalo preproste športne igrice. Živa igralca sta za nadzor nad belimi kvadratki uporabljala okorna kontrolerja s potenciometri, ki sta bila z osrednjo napravo povezana z žico. Zveni znano, ne?
Nekako vzporedno z Baerom je do sorodne ideje pri­šel revni študent Nolan Bushnell. Ta prihodnosti elektronskega biznisa spočetka ni videl v udobnem za­bavanju na domačem kavču, pač pa v obiskovanju javnih igralnic. Leta 1971 je Bushnell v španoviji s par­tnerjem v lokale širom Amerike tako dostavil Com­­puter Space, prvi igralni avtomat. Zadevščina je bila nesramen posnetek Spacewara in v barih ter kegljaš­kih dvoranah spričo precejšnje neintuitivnosti ni po­že­la odziva. Špil se je denimo trudil s simuliranjem kompleksne breztežne fizike, kar je bilo za vsakdanježe prenaporno. Toda seme je bilo zasejano. Med iskanjem preprostejše igre je Nolan na eni od predstavitev naletel ravno na Baerovo rano konzolo odyssey in na takoj dostopni različici tenisa ter pinkponka v njem. Iz tega se je rodil galaktično priljubljeni Pong in z njim legendarno podjetje Atari, ki je bilo dolga leta sopomenka za vsakovrsten elektronski špas.

Levo brown box, desno odyssey. Na sredi puš­ka, s katero je Baer svoje izume varoval pred Bushnellom. Saj ne. Gre za prototip light guna.