Revija Joker - Megazin

ČLANKI
stranka » članki » anali » Megazin

Somrak
Poleti 1995 je Pasadena ugotovila, da bi bilo treba Me­­­­gazinov koncept razširiti in se posvetiti knjigam, filmom, glasbi ter vsemu ostalemu multimedijskemu. Jele so padati obljube o večji podobnosti z Monitorjem, o 64 čisto barvnih straneh in o neokrnjeni vsebini, saj bi vse ostalo pokrili z dodatnimi šestnajstimi paginami (Me
gazin jih je imel praviloma le 48). Pisci so tedaj nad sabo že zagledali Da­moklejev meč, nakar se je zgo­­dil usodni sestanek, na katerem so lastniki podjetja predstavili nov kon­cept. Megazina ne bo več, pri­mernejše ime bo PC & Mediji. Ojej. Za glavnega urednika so pos­tavili Miho Mazzinija, ki je (naj mi gospod, ki ga drugače izjem­no ce­nim, oprosti) od­ličen pisec, a zanič urednik. Ekipa, ki je revijo ustvarjala s srcem, je bila potol­če­na.
Zadnja, septembrska številka Me­­gazina, popolnoma barvna in tehnično zagotovo najboljša, je izšla šele oktobra. Nekateri so še nekaj časa ostali na Pasadeni in delali po inerciji zaradi denarja, drugi so takoj odšli. V tem slogu so potem životarili PCM, ki je nezadržno drsel v propad. Pasadena je nedolgo za tistim PC & Medije preimenovala v Escape, a je bila to le reanimacija že davno mrt­vega trupla. Revija se je po ne­kaj številkah tiho umaknila in ostal je le še Joker. Ta je izrabil priložnost in se okrepil z nekaj Megazinovci, od katerih sem na dolgi rok ostal jazst, hkrati pa zlagoma obrzdal šaljivost, dasiravno se ji ni odpovedal, in postal resnejši, bolj intelektualno kritičen časopis. Konkurenčni boj je postavil tako visoke kakovostne standarde, da se Jokerju v več kot desetletju po nakladi in branosti ni mogla niti prib­li­žati nobena druga ra­ču­nal­niška, kaj šele ig­ri­čar­s­ka revija.

Megazin objavljeno: Joker 182
september 2008