Revija Joker - Megazin

ČLANKI
stranka » članki » anali » Megazin

Tros
Zgodba o Megazinu se začne s pr­vo številko Jokerja. Ja, s tistim A4 modrikastim zvežči­čem, katerega lastniki bi dandanes pri zbiralcih že lahko iztržili kak cekin. V okviru jugoslovanskega prvaka ra­ču­nal­niš­­ke revijalnosti Mojega mik­ra je začetkom devetdesetih de­lovala utečena ekipa, ki je filala zadnje strani z zelo branimi opisi špilov. Ampak taisto moštvo je imelo večje apetite od životarjenja na zadnjičnem koncu. Njihovo sitnarjenje in prosjačenje so šefi v črni vdovi, kot se zaradi mrakobne barve še danes reče Delovi stolpnici na Dunajski 5, tedaj še Titovi 35, v Ljubljani, konč­no uslišali in jim ponudili lastno revijo. Pobje, med nji­mi Sergej Hvala in David Tomšič, pa dvojčka Boštjan in Andrej Troha ter Andrej Bohinc, so se vrgli na delo in za Joker vkup spravili dokaj kvalitetne članke. Drugače rečeno: kakega takega, ki se ga danes celo ne bi povsem sramovali. Garali so ino se veselili. (PDF pr­ve­ga Jokerja najdete na st­ra­nki med kroniki.)
A matična družba je imela zloben načrt. Njihov trud je objavila na naj­cenejšem papirju in samo v modri ter črni barvi. Še več, projekt so se odločili ukiniti, ko je bila revija na prodajnih policah še topla. Po­ča­ka­li niso niti toliko, da bi dobili nazaj neprodane izvode! Ekipa se je počutila opeharjeno in prišlo je do izmenjave hudih besed s takratnim urednikom Mikra, pokojnim Aljošo Vrečarjem. Ker ne glede na decibele in izrazje niso bili uslišani, je pri delu tedanje ekipe, na čelu katere sta bila brata Troha, padla alternativna od­lo­či­tev: projekt ponuditi nekomu, ki bi jih jemal resno. Posluh zanje so našli pri založbi Pasadena, ki se je takrat že uveljavila z Monitorjem. Slednji še danes velja za eminentno revijo slovenskega raču­nalništ­va - za cajteng, ki ga imajo naročenega vsi, dejansko bere pa ga praktično nihče. Odgovorni pri Pasadeni, katere revijalni oddelek se je kasneje preimenoval v Infomedije, danes pa je združen z družbo Mladina, so bili mnenja, da bi bilo ob Monitorju pametno ponuditi revijo za manj zahtevne bralce. Zato so po približno letu dni pregovarjanj dali zeleno luč nečemu, čemur so precej domišljijsko rekli Megazin.
Ničta, promocijska številka Megazina je izšla v obliki zložljivega oglasnega plakata velikega formata, s katerim se je lahko pokril manjši trop klošarjev. Novim naročnikom je zagnana ekipa ustvarjalcev, ki je temelje za revijo postavljala v ljubljanskih lokalih, denimo v Dairy Queenu, ponujala kar zaboje banan (z og­ljikovimi hidrati se laže bere PRESS). In potem je pri­šel september 1993, ko je luč dneva ugledala prva pra­­va številka revije.

Megazinove naslovke so bile avtorsko delo Andreja Trohe in z vsebino niso imele kaj dosti zveze.

Megazin objavljeno: Joker 182
september 2008