Revija Joker - HA-DOU-KEN

ČLANKI
stranka » članki » anali » HA-DOU-KEN

Ultimativni grupak
In povod za tale hvalospev je prav novo-stara (lahko bi rekel zaslužkarska, a ne bom, ker imam SF in Capcom res rad), obletniška izdaja z zopet tipično nemogočim naslovom Hyper Street Fighter 2: The Anniversary Edition. Ja, ona, ki sem jo iskal po Tokiju in bil zanjo pripravljen v resnici učiti kozjih molitvic, a jo je zalo

Po vrsti so tu Capcomove igralnoavtomatne plošče, na katerih tečejo vse sodobnejši Street Fighterji: CPS, CPS-2 in CPS-3. Poleg so podobice iz iger.
žnik jako nesramno prestavil na pomlad. Špil v Evropi (žal edinole) za playstation 2 izide 30. aprila, vendar strpeti mogel nisem in kakor hitro je bila na voljo japonska inačica, se je znašla pri meni. Kaj reči? Kompilacija je dejansko poslednji poklon franšizi SF2, iz katere se je - glej okvir - v Capcomovih jaslicah rodilo nemalo posnemovalk, klonov in izvedenk. Plošček na enem mestu združuje pet uradnih inačic Street Fighterja 2 (se pravi brez Alph, EXov in sličnih), od izvirnega The World Warrior prek SF2: Champion Edition, SF2 Turbo: Hyper Fighting in Super SF2: The New Challengers do najhudejšega ter najbolj kompletnega Super Street Fighterja 2 Turbo. Prvi SF2 je pošten in neverjetno nostalgičen izlet nazaj v času, čeprav in v bistvu ni ustrezen nasprotnik bolj dodelanemu Champion Edition (na Japonskem Dash). V primerjavi z The World Warrior iz 1991 ima CE, takisto splovljen enaindevetdesetega, možnost igranja v vlogi šefov (M. Bison, Balrog, Sagat in Vega - kot znalci veste, je Bison na Zahodu Vega, Vega pa Bison), omogoča merjenje moči enakih likov, vpelje različni obleki za vsakega borca, pošraufa specialke, doda nekaj gibov ter olepša ozadja. Bržkone največja sprememba je prednost kombinacij pred posebnimi udarci - največ škode v CE narediš s komboti, ne s fireballi in kompanijo, kar se sklada s filozofijo serije. Skoraj vsakdo zna relativno hitro delati dol, dol naprej, naprej + gumb, celo LordFebo, medtem ko do kombinacij, ki zahtevajo natančen vnos komand, prideš le z dolgim treningom. SF2 Turbo: Hyper Fighting (1992) modelu doda pošteno dozo hitrosti, nekatere zelo potrebne udarce, kot sta modra krogla za Chun Li in teleport za Dhalsima, ter specialke v zraku.
Super Street Fighter 2: The New Challengers (1993) označi prehod serije na novejši hardver, ploščo CPS-2. Najpomembnejši sta uvedbi super specialk (super specials) in štirih novih likov. Ti so Guilova hitra, a švohotna hčerka

Tudi v okviru samega SFja so nekateri liki primernejši za začetnike od drugih. Honda je že en takih.
Cammy z vrtečimi napadi, veliki in počasni indijanski kolos T. Hawk, zabavni jamajški boksar Dee-Jay ter udarni bruslijevski mačjecvilež Fei Long. Ves nabor tepežkarjev lahko uporablja omenjene super specialke, ko si z napadi in obrambami napolni merilnik; dotične močnejše izvedenke običajnih posebnih udarcev (kakšno protislovje :)) vzamejo več časa za izvedbo, poberejo več energije in ob pokončanju nasprotnika pričarajo lep eksploziven grafičen efekt v ozadju, ki je zasluga močnejše strojne opreme. Toda, roko na srce, The New Challengers še ni tisti pravi SSF2, saj ga je Capcom na trg poslal prehitro, da bi se takoj jel boriti z resno nevarnim Mortal Kombatom 2, zato je bil rahlo nedodelan. Ultimativna in obenem zadnja inačica Street Fighterja 2 tako postane SSF2 Turbo (1994). SSF2T oziroma Super Street Fighter 2 X prinese lik Akumo (Gouki na Japonskem), ki je mešanica med Ryujem in Kenom ter ga je moč uporabiti z goljufivo kodo, in splošno ravnoteženje

Kompletna uličnotepežkarska druščina na enem samem izbirnem ekranu. Poznavalcem se medijo kolena.
vsebine. S tem se konča obdobje igričarske zgodovine, ki se bo le stežka ponovilo.
Štos Hyper Street Fighterja 2: TAE ni v tem, da bi na enem mestu združil pet ločenih špilov, tako kot SF Collection 1 in 2 za prvi playstation, marveč da jih poenoti tako, kot za legende ni značilno. V kompilaciji namreč ne izbiramo posameznih naslovov, marveč se znajdemo neposredno na znanem zaslonu, kjer izberemo lik in mu določimo, katero verzijo njega želimo igrati, se pravi iz katerekoli od naštetih petih verzij. Združba je v okviru pretepaškega pogona izvedena popolno, kot se za Capcom spodobi, prijem pa pouličnobojevniškim frikom omogoča dokončno rešenje perečega vprašanja, kako bi bilo, če bi se Ryu iz izvirnega SFja spopadel z Ryujem iz SSF2T, in kaj bi se pripetilo, ko bi se udarila Ken iz Champion Edition in Fei Long iz Novih izzivalcev. Če vam to pomeni ništrc, ste itak brezupni. Če vam ob takih izjavah zaigra srce, pa ste bržkone skozi ves članek točili solzice sreče ob neizbrisnih spominih na svoje nepremagljive zračne brce, sedemudarče kombote, bafering, kriskrosing in zmage v zadnji sekundi. Spravite se jih obelodanjat vnukom in najverjetneje boste deleženi čudnih pogledov ter pripomb v slogu 'Naš dedi je pa res en francelj!' Ampak falus jih enoučno gleda, mladiče tumpaste. Legende so navsezadnje legende. Ha-dou-ken!

HA-DOU-KEN objavljeno: Joker 128
marec 2004