Revija Joker - Najboljši film vseh časov

ČLANKI
stranka » članki » anali » Najboljši film vseh časov

Gledalec sanja dež
Idejno je Blade Runner torej močan film, ki skozi prizmo znanstvene fantastike obravnava mnoge druž­be­no-politične teme. A še silovitejša je njegova izvedba. Ridley Scott je vedel, kaj hoče povedati, in jasno mu je bilo, kako naj to stori. Resda se je močno oprl na vzornike, med katerimi je očitna klasika Metropolis. Ta nemi film iz leta 1927 avstrijskega režiserja Fritza Langa obravnava spor med delavci in lastniki kapitala ter je postavljen v temno mesto prihodnos­ti, polno hladnih ne­bo­tič­nikov, strojev in robo­tov. Vpliv Metropolisa je bil daljnosežen: njego­ve odmeve je moč videti v ničkoliko filmih, iz njega se napaja Rapture v Bio­shocku, močno pa se je za­risal v podobo filma noir. Film noir (v francoš­či­ni 'črni film') je širok iz­razni slog, katerega zunanja značilnost je recimo sobivanje med sencami in belino, pri likih pa sta tipična detektiv ter usodna ženska. Pomislite na Mal­teškega sokola, Twin Peaks, Reservoir Dogs, Se7en, Twelve Monkeys in The Machinista in pomislili ste na to zvrst.

Dosti tehnološke vizije Mesta angelov temelji na genialnosti Sida Meada, brez katerega bi bila temačna distopija Ridleyja Scotta precej drugačna.

Nespregledljivo je, da je Iztrebljevalec znanstvenofantastični film noir, ki se zgleduje tako po Metropolisu kot po Modrem angelu z Marlenne Dietrich (čik v roki Sean Young je le ena stična točka) ter Scorcesejevem Taksistu. A Scott je znal s svojim občutkom za kadre nadgraditi poglede onih, ki jim je dolžan. Njegov mokri, prenaseljeni Los Angeles, poln orjaških reklamnih panojev in ognjenih izbruhov iz rafinerij, je tako grd, da je lep. Neonske ulice, iz veder ščijoč dež in gotske stavbe, ki med Vangelisovim elektronskim jokanjem kitov žalostno čakajo na gargojle, so sedle v glavo celim generacijam gledalcev ter filmskih ustvarjalcev. Če ne bi bilo Blade Runnerja, kakor smešna se njegova primitivna tehnologija danes zdi, bi se nam prihodnost zdela precej bolj osvetljena. Svo­ja srca mu dolgujejo izdelki, kot so Judge Dredd, Batman Begins, Blade in Dark City, da ne govorim o animejih, kot sta Akira ter Ghost in the Shell, in Scottovem lastnem Črnem dežju. Zato je čislati ZF, imeti se za znalca takih filmov in ne večkrat videti Iz­tre­bljevalca enako kot meniti, da obvladaš rock, ter ne poslušati Led Zeppelinov. Herezija najhujše sorte.

Špil Blade Runner smo opisali v Jokerju 53 in mu dali 89. Imela je močno štorijo in je se ponašala z (za leto 1997) izredno izvedbo ter nelinearnostjo.

Konec koncev pa je Blade Runner vplival tudi na igre. Spomnimo se špilov, kot so Final Fantasy VII, Syndicate Wars, Shadowrun, Manhunter, Flashback, Nomad Soul, Anachronox, licenčna Westwoodova avantura Blade Runner (ki je zgodbovno dosti povzemala po knjigi) in še topli Mass Effect. Futuristične urbane distopije, kamor so postavljene ali kjer se znajdejo, so brez dvoma umerjene po Scottovem Los Angelesu. A upoštevajoč, kako se špili zgledujejo po sedmi umetnosti, je to daleč od nenavadnega.

Najboljši film vseh časov objavljeno: Joker 174
januar 2008