|
![]() ...
Čas beži in odkar je Ridley Scott posnel Iztrebljevalca, je minilo dobrih petindvajset let. A ob ponovnem vrtenju njegovih prizorov je ravno obratno – zdi se, kot da se je ura ustavila. Sneti
se spoštljivo ozre nanjo.
Naslov je provokativen, vendar za mnoge sodobne filmske kritike ni skrunitev Državljana Kana in Casablance. Zlasti pa ni daleč od resnice, ako upoštevamo mnenja nepregledne čete ljubiteljev. Ni namreč malo pripadnikov generacij šestdesetih in sedemdesetih, ki so v Blade Runnerju našli protiutež pravljični akcijadnosti Vojne zvezd. Scottova temačna vizija prihodnosti, ki jo nadzorujejo velike korporacije in je oder tihega boja za ohranitev čistosti človeš ke vrste, je pač spomnila na Lucasovo fantazijo, ki jo je nekdo obrnil navzven kot pulover iz wookijeve dlake. Nič barvitega pinjauanja, hopsanja med planeti, kavbojskih herojev, toplovodarskih robotov ter gobčnih junakinj brez modrcev pod tenkimi bluzami. Namesto tega je Blade Runner postregel s svinčenim tempom, filozofskimi dialogi in neotipljivimi zlobneži. |
sorodni članki
|
|