Revija Joker - Mortal Kombat: Pripoved o iztrgani hrbtenici

ČLANKI
stranka » članki » anali » Mortal Kombat: Pripoved o iztrgani hrbtenici

Naprej, trikrat nazaj, HP
Sprva sta si Boon & Tobias želela, da bi Mortal Kombat povezala z znano osebnostjo, najraje s kako hollywoodsko zvezdo. Vendar sta naletela na težave. Na vrhu seznama sta bila Steven Seagal in Jean Claude Van Damme, toda prvi se je bojda že zmenil, da se bo pojavil v nekem drugem špilu (iz česar potem ni bilo nič), dočim se je Dam Vam, samozvani 'karatejski Fred Astaire', okrog tega pogovarjal s Sego. Kaj sta MKjeva očeta storila? Namesto da bi se pogodila s kakim manj znanim pretepaškim starletkom, recimo Bennyjem 'Jetom' Urquidezom, sta se odločila, da bosta ustvarila lasten domišljijski univerzum. Izmislila sta si dovršeno mitologijo, v kateri se raznolike osebe enkrat na generacijo bojujejo na kozmičnem turnirju, kjer se odloča prihodnost človeštva - Mortal Kombatu. Osnovna štorija baja o vesolju, ki ga nadzorujejo Starejši bogovi (Elder Gods). Ti so turnir ustvarili, da bi planjavam v vsemirju, od katerih je Zemlja le ena, dali priložnost obrambe pred mogočnim Outworldom. Slednjemu vlada cesar Shao Kahn v navezi z demonskim čarodejem Shangom Tsungom, štirirokim princem Gorom in številnimi temačnimi podložniki, kraljestvo pa potrebuje deset zaporedoma dobljenih turnirjev, da zadosti oslabi dimenzijska vrata. Silam teme se zoperstavljajo bojevniki luči, ki jim predseduje bog groma Raiden. Številni od teh likov so se neizbrisno vpisali med najbolj znane v špilavni zgodovini. Močni & tihi brusiljevski Liu Kang; ledeni in ognjeni nindža Scorpion ter Sub-Zero, komandos-baba Sonya Blade; napihnjeni filmozvezdnik Johhny Cage ... Glede Caga ima Ed Boon povedati nekaj zanimivega: "Cage je bil parodija na ves ta posel z Van Dammom. Ko nam ga ni uspelo pridobiti za igro, smo že imeli vlogo zanj, in tako smo pač pomislili ..."

MK je bil vedno znan po goljufivi umetni pameti, ki je reagirala v trenutku, ko si pritisnil gumb. Zlasti šefi, kot je Gorov naslednik Kintaro.

Vsekakor je mitologija ena najmočnejših privlačnosti serije MK. Ko je prvenec doživel uspeh in je bilo jasno, da bodo potrebna nadaljevanja, je razvojno moštvo prestavilo v četrto ter si jelo izmišljevati nove in nove podrobnosti, ki so jih fani hvaležno vpijali. Štorija je rasla, liki so se razvijali in se zapletali v medsebojne odnose, odvijali so se novi turnirji z udeleženci iz drugih sfer ... Shang Tsung je s svojo nagnjenostjo do peklenskega goltanja duš ubitih tekmovalcev in nebrzdane brutalnosti, ki jo je stalno zahteval s kultnim vzklikom "Finish him!", itak eden najbolj markantnih negativcev v svetu e-zabave. Folk pa se je leta učil na pamet, kdo je v tem fantazijskem svetu kdaj komu kaj kje naredil, čeprav glede mnogočesa avtorji niso bili niti sami gotovi in so dosti dodali za nazaj. V primerjavi s Street Fighterjevim enostavnim zgodbovnim ozadjem, ki ga niso zmogli zadostno napihniti niti animeji, je Mortal Kombat prava dvorana idej ter podrobnosti.
Področje, kjer je MK od vekomaj podložen Uličnemu bojevniku, je tehnična naprednost tepežkarskega sistema. Navsezadnje SF2 Turbo na velikih turnirjih igrajo še danes, dočim Kombatov v teh krogih ne povoha nihče. (Še novih ne, heh.) A zdi se, da Boon ter Tobias na tem področju niti nista hotela zares tekmovati z Japonci in da sta namenoma izbrala drugo smer. Pravzaprav sta Street Fighter 2 amerikanizirala. Mlatenje v prvem Mortal Kombatu sta utemeljila na onem iz SF2, se pravi, da je vsebovalo premikanje levo in desno, skoke, počepe in navadne ter specialne udarce. Toda blok sta namesto na držanje smeri nazaj prilepila na ločen gumb, omislila sta si ločene knofe za visoke in nizke udarce z roko oziroma nogo, hkrati pa sta si vseskozi prizadevala, da bi količino skrivnosti nabila v stratosfero. Eden od razlogov, da je bil Street Fighter 2 tako priljubljen, je bil, da je r

Reptilova nevidnost je ena bolj odbitih sposobnosti. O, lej ga!
ulj v njem odkrival skrite poteze, kamor so spadali vsi posebni udarci, od ognjenih krogel do zavrtinčenih podplatov. Ed in John sta šla dosti čez to in v kratkih desetih mesecih, kolikor je trajala izdelava Mortal Kombata, vanj tlačila plast za plastjo tajinstvenih potez ter drugih skritosti. Ed Boon pravi: "Reptila smo iznašli v zadnjem trenutku. Nekdo se je domislil, da bi imeli zelenega nindžo, ne samo rdečega (Scorpiona) ter modrega (Sub-Zera), in da bi bil skrit. Pojavil se je samo, ko si zmagal brez izgube energije, izvedel usmrtitev in je na določenem ozadju nekaj preletelo Mesec. Vse to se je zgodilo zelo redko, a se včasih je."
Boon in Tobias sta svojo igro verjetno imenovala Mortal Kombat zato, ker so se na turnirju v njej smrtniki (mortals) borili proti bitjem iz druge dimenzije. Zapis 'kombat' namesto slovnično pravilnega 'combata' je bil marketinški trik za večjo prepoznavnost. Toda kmalu se je pojavila druga razlaga, ki je izvirala iz obstoja usmrtitvenih potez - fatalityjev. Vsak boj v MKju se je odvijal, dokler nekdo ni zmagal v dveh rundah. Ko se je to zgodilo, je poraženec za kratek čas obstal na mestu in se majal kot drevo v burji hudi, preden se je zgrudil. Naprotnik pa je imel medtem priložnost, da ga je usmrtil. Boon: "V drugih pretepaških igrah si včasih, ko so te premlatili, obstal kot omotičen. Sovražnik te je lahko takrat žvajznil, ti pa se nisi mogel braniti. To ni bilo kul, zato je pa bil vsak rad tisti, ki je vrtoglavičnega počil na domine. Zato smo vse to premaknili na konec boja, ko je bila škoda že storjena. Sestavili smo animacijo vrtoglavice, nakar je nekdo predlagal: 'Dajmo jo narediti grozovito!' Nato je vse raslo samo od sebe. Usmrtitve so postale velik del igre. Sploh nismo vedeli, da bo tako." Pokončanja so segala od Sub-Zera, ki je tekmecu izruval hrbtenico, do Kana, ki je ubožcu iz prsi iztrgal srce. Poznavanje tega, kako izvesti fatalityje, je hitro postalo znak prestiža v igralnicah širom Amerike, saj niso bili enostavni. Moral si se prav postaviti in izvesti skrito kombinacijo smeri ter pritiskov na gumbe. Takoj po tistem, ko je Kombat izšel, so obiskovalci igralnic množično postajali okrog avtomatov v upanju, da bodo ujeli priskutni prizor. John Tobias: "Takrat smo menili, da bodo te kombinacije smeri in gumbov tako težke, da jih ne bo nihče odkril. Ko smo Mortal Kombat prvič postavili na testno lokacijo, so fatality našli v prvem vikendu."
Vsled digitalizirane podobe, široke ozadne zgodbe, privlačnih junakov, domačega porekla, igralne neposrednosti in edinstvene surovosti z izdatnim špricanjem krvi je Mortal Kombat v ameriških igralnicah postal takojšnja uspešnica ter zasenčil Street Fighter 2. Špilavcu ni bilo treba toliko študirati kot pri japonskem izdelku, obenem pa je bil nagrajen z lokalpatriotskim občutkom, udarci realističnega videza, okrutnimi specialkami ter, na najvišji stopnji poznavanja, fatalityji. In prav ti so MK privedli do take razvpitosti, da se je neizbrisno vpisal v igrarske anale. Sprožili so namreč plaz, katerega posledice so očividne še vedno. Pazizdaj.

Mortal Kombat: Pripoved o iztrgani hrbtenici objavljeno: Joker 163
februar 2007