Dvajseti november 1985 je dan, ki se ga spomni malokdo. Gotovo obstajajo izjeme, ki so takrat dobile zobno protezo ali prvo računalo in se jim je datum zategadelj zapekel v sive vijuge. A globalno gledano tista sreda ni dosegla zgodovinskih analov. Kdo bi torej rekel, da se je tedaj rodila prva inačica operacijskega sistema Okna, brez katerega si danes ne predstavljamo abakovja? No, če bi sodili po zmazku z imenom Windows 1.0, aplikaciji in Microsoftu ne bi prisodili svetle prihodnosti. Kljub letom razvoja in nenehnemu zamujanju rokov (očitno se nekatere stvari ne spremenijo nikoli :)) je bila ta grafična razširitev za MS-DOS grda, počasna ter hroščata. Toda Billy si ni mogel privoščiti novih zamud. Naziv prvega grafičnega vmesnika za peceje mu je bil ukradel Vision, IBM je smelo napovedoval splovitev svojega Topviewa, ostale platforme, na primer amiga in lisa, pa so itak že gonile svoje uspešne ikoničaste sisteme. Reč, ki so jo prvotno poimenovali Interface Manager, je zato enostavno morala iziti.

Temu skropucalu so rekli Windows 1.0. Tekstovni meniji, grde ikone, peščica barv, ništrc uporabnih programov ... Nič čudnega, da so se mu uporabniki ognili v širokem loku.

Najbrž nihče ne bo presenečen, če zapišem, da so Okna 1.0 pogorela. Ljudstvo ni bilo pripravljeno odšteti stoterice dolarjev za dvodisketni, iz DOSa zaganjajoči se vmesnik, s katerim nisi mogel početi ničesar pametnega. Par vdelanih programčkov, kot sta bila koledar in kalkulator, je tamkaj ždelo bolj kot ne za okras, dočim pravega softvera neodvisnih razvijalcev ni bilo od nikoder. Povrhu se je Microsoft kmalu znašel na sodišču, kajti Applu ni bilo pogodu očitno kopiranje lisinega vmesnika. Situacijo je rešil Gates z eno svojih trejdmarkovskih poslovnih genialnosti - Jobsa je prepričal, da mu je licenciral prvine grafičnega vmesnika tako za Windows 1.0 kot za vse prihodnje Microsoftove izdelke. Vendar je to prodaji Oken pomagalo bore malo. Aplikacije se niso in niso pojavile, uporabniki so raje še naprej uporabljali dobri stari DOS in škatle s sistemom so žalostno ždele na policah. Mrtvilo, ki je vladalo na oknaški sceni, morda najbolje oriše podatek, da je prva zares uporabna aplikacija, Aldusov Pagemaker, prispela šele leta 1987.

Veliko vlogo pri privajanju na grafični vmesnik so imele aplikacije, ki so Okna zaganjale po potrebi.