Revija Joker - Era PCja

ČLANKI
stranka » članki » anali » Era PCja

IBMov padec
Prvotni Estridgov namen je bil ustvariti odprto in dobro dokumentirano arhitekturo ter s tem privabiti neodvisne proizvajalce k razvoju dodatkov in periferije. To mu je uspelo, a morda celo preveč dobro. Trg razširitev za PC je cvetel, a dokumentacija se je kmalu izkazala za dovolj izčrpno, da so s pecejem kompatibilne strojčke začeli klamfati drugi proizvajalci. Garažne firmice tipa Eagle, Leading Edge in Columbia so rasle kot gobe po dežju, njihovi izdelki so uporabljali praktično identične sestavne dele kot IBM, poganjali so taisti softver in se okoriščali z enakim bogatim naborom dodatkovja. Nekatere so celo inovirale: tedaj neznani Compaq je recimo leta 1982 izdal prvi s PCjem združljivi prenosnik. Že res, da je tehtal močno preveč, imel šokantno majhen zaslon in ne ravno odlično tipkovnico. Vendar je nakazal, da IBM ni edini vir novosti. Kmalu so se veselemu vlakcu pridružila druga uveljavljena podjetja, kot sta bili Tandy ter ITT, in PCjeva odprta arhitektura je postala industrijski standard.

Deček Billy si je pot utrl tako spričo svojega programerskega znanja kot neverjetno dobrega poslovnega občutka.

No, konkurenci navzlic je IBM v teh zgodnjih letih pecejaštva ostal vodilni v krdelu, saj je proizvajal najhitrejše in najbolje opremljene stroje. Leta 1983 se je recimo pojavil PC/XT in z 10-megabajtnim diskom v osnovni opremi končal obdobje disketarstva. Leto pozneje so predstavili PC/AT, računalo z najnovejšim Intelovim čipom 80286, ki je z delovnim taktom 6 MHz podiral vse rekorde. Ampak uspeh ni trajal. Velikan pri poslu

Takšne monstruozitete so pred dvema dekadama veljale za prenosne računalnike. Prilagali so fizikalca, ki sta reč trogala namesto tebe.
ni bil z vsem srcem, saj so še vedno favorizirali proizvodnjo megalomanskih, naddragih poslovnih strojev. Namesto da bi jih uspeh PCja razveselil, so se ga bali, saj je začel stroj resno ogrožati prodajo milijone dolarjev vrednih behemotov. Zato so bile njihove mašine večini nedosegljive, originalni rezervni in nadgradni deli pa neproporcionalno dragi. Reševalo jih je le vodstvo na zmogljivostnem področju, toda leta 1986 so izgubili tudi ta primat. Tedaj je Compaq predstavil sistem z Intelovo 32-bitno srčiko 80386 (po domače triosemšestko) in prvič po rojstvu osebnega računalnika se je pripetilo, da IBM ni ponujal najhitrejšega modela. Naslednji veliki udarec je sledil že leto zatem, ko so predstavili ATjevega naslednika, PS/2. Makina, ki so jo oglaševali kot naslednjo veliko stvar po PCju, je tržno gledano povsem flopnila, tako kot je flopnil njegov operacijski sistem OS/2.

Era PCja objavljeno: Joker 159
oktober 2006