Kaj porečeš, kateri izum je najbolj zaznamoval človeštvo v zadnjih tridesetih letih? So to prenosni telefoni? Morda. Cepivo proti hepatitisu B? Mnogi bi se nedvomno strinjali. Predvsem okuženi. Kaj pa viagra, predlog starejšega gospoda iz ozadja? Ali pa imajo prav tisti, ki ponosno kažejo nekam v bližino pravkar iz oči izmencanih kontaktnih leč? Deloma drži vse to, a večina našega bralstva bi se strinjala, da bi bila naša življenja hudo drugačna, če se pred dvajsetimi leti ne bi zgodil računalnik. Oziroma, natančneje, PC. Kajti čeravno so digitalni računski stroji že dosti prej revolucionalizirali vsaj poslovno, znanstveno in vojaško področje, je prihod IBMovega osebnega strojčka dodobra predrugačil splošni živelj. Brez mašin, ki so iz njega izšle, si je danes težko predstavljati vsakdanjik: pomisli, kaj bi brez zmožnosti tipkanja in tiskanja besedil, obdelave fotografij in videa, hitre globalne komunikacije, iskanja po spletni zakladnici podatkov, ustvarjanja večpredstavnih vsebin in uživanja v njih, igrarske zabave in stotnij drugih opravil, ki se z računalniki zdijo samoumevna.
Treba je sicer reči, da vse posledice širitve računalnikov niso rožnate. Nihče ne more zanikati počasnega, a vztrajnega propada osebnih stikov med ljudmi, marsikatero pikro pa bi znali pripomniti tudi izvedenci za različne oblike zasvojenosti, ki zadnje čase pozorno spremljajo masovne spletščine. A kakorkoli ga obrneš, je osebni računalnik v zadnjih dveh in pol dekadah močno vplival na civilizacijo. In ta vpliv prav nič ne popušča, saj ne kaže, da bi fenomen šel h koncu. Ravno nasprotno. Spodobi se zatorej, da ob nedavni okrogli obletnici pozornost posvetimo nastanku in zgodnjim letom te čudežne škatlice!

Če PC ne bi imel odprte arhitekture, bi danes gotovo gonili počasnejše in dražje mlinčke.