|
![]() ...
Dvanajstega avgusta je minilo debelih petindvajset let od pojave IBMovega osebnega računalnika. Luni piše o usodi skromne mašinice, ki je spremenila potek zgodovine ...
Kaj porečeš, kateri izum je najbolj zaznamoval človeštvo v zadnjih tridesetih letih? So to prenosni telefoni? Morda. Cepivo proti hepatitisu B? Mnogi bi se nedvomno strinjali. Predvsem okuženi. Kaj pa viagra, predlog starejšega gospoda iz ozadja? Ali pa imajo prav tisti, ki ponosno kažejo nekam v bližino pravkar iz oči izmencanih kontaktnih leč? Deloma drži vse to, a večina našega bralstva bi se strinjala, da bi bila naša življenja hudo drugačna, če se pred dvajsetimi leti ne bi zgodil računalnik. Oziroma, natančneje, PC. Kajti čeravno so digitalni računski stroji že dosti prej revolucionalizirali vsaj poslovno, znanstveno in vojaško področje, je prihod IBMovega osebnega strojčka dodobra predrugačil splošni živelj. Brez mašin, ki so iz njega izšle, si je danes težko predstavljati vsakdanjik: pomisli, kaj bi brez zmožnosti tipkanja in tiskanja besedil, obdelave fotografij in videa, hitre globalne komunikacije, iskanja po spletni zakladnici podatkov, ustvarjanja večpredstavnih vsebin in uživanja v njih, igrarske zabave in stotnij drugih opravil, ki se z računalniki zdijo samoumevna.
|
sorodni članki
|
|