Revija Joker - Ava ti, Avatar

ČLANKI
stranka » članki » anali » Ava ti, Avatar

Medtem, pod zemljo ...
Koncem osemdesetih je bila založniška aktivnost Origina, za katerega so dnevi garažnega bivakanja nepovratno minili, nadvse zanimiva. Garriott že dolgo ni bil več kos zapletenosti programiranja čedalje obsežnejših frpjk, zato se je obkrožil s sposobnimi sodelavci, Ultime pa so v rahlo predrugačenih verzijah luč dneva ugledale na številnih platformah iz druge polovice osemdesetih: PCju, applu II, amigi, NESu, commodorju 64, atarijih ... Stabilnost in dobro ime tvrdke sta bili vabi za številne mlade avtorje; z enim od teh, Chrisom Robertsom, ki je za Origin zagrešil Wing Commander, vas Snetež seznanivši v prejšnjem Jokerju. V tem času je Origin večkrat menjal sedež - in ko je po eni od selitev za sabo pustil skupinico programerjev, ki so se združili pod znamko Blue Sky Studios in se čez par mesecev preimenovali v Looking Glass, je bil to za Ultimo zgodovinski trenutek. Tam si namreč jel kruh služiti neki Warren Spector, kasneje ata Deus Exa, ki je imel napol na računalu, napol še v glavi zamisel o blodnjaškem rpgju, ki bi se od standardnih razlikoval nemalo. Izrisoval naj bi se namreč v pravi 3D tehniki, z junakom, ki bi utesnjenost podzemlja doživljal iz prve osebe.

Akcijsko pretepanje v Underworldu, pri katerem si se za ugonabljanje sovragov zanašal tudi na elemente okolice, je bilo za serijo prelomno. Enka je za našega Lorda najboljši špil evah.

Garriott je bil nad predstavitvijo tehnologije navdušen in rodila se je Ultima Underworld: The Stygian Abyss (1992), ki se je docela odvijala v enem od Ultiminih znamenitih podzemnih labirintov. Bila je to igra s povsem samosvojim vzdušjem in čeravno bi vam marsikateri zagretež znal povedati, da se je ponekod poznalo, da ni bila spočeta z ultimaškim okoljem v mislih, vam bodo ostali solznih oči jeli pripovedovati, kako zanje The Stygian Abbys in Ultima Underworld II: Labyrinth of Worlds (1993) nista le najboljši Ultimi, pač pa kar najhudejši frpjki vseh časov. Pisec teh vrstic lahko ob takih trditvah zgolj ganjeno prikima. Poligonski čudesi, kjer so liki in pre

Dobro ohranjene škatelne verzije starejših Ultim dosegajo na eBayu zavidljivo visoke cene.
dmeti še vedno nastopali v obliki ploskih sličic, sta na kolena spravili še tako oborožena računala. In kaj reči o prelomnih elementih, kot sta obračanje pogleda ter hoja po različno visokih površinah? Urbana legenda pravi, da je John Carmack, ki je takrat delal na Wolfensteinu 3D, ob uzrtju UU1 iz sobe odkorakal očaran ter jezen, prisegajoč, da ga bode presegel. Kar se vsebinskih dobrot tiče, sta špila prinesla odlično popisljivo karto (elektronsko, ne one iz blaga :)) in nekoliko preprostejše čaranje skozi kombiniranje run. Toda uroki so, zahvaljujoč 3D grafiki, osnovni fiziki in hudim učinkom, izpadli nadvse spektakularni. Kastaš 'levitate' in zdi se ti, da res lebdiš, stari! Realnočasovno tepežkanje je bilo daleč bolj zabavno in hkrati zahtevno od tistega, ki so ga poznale klasične Ultime, kjer neke blazne taktičnosti nikoli ni bilo. Tradicionalne ključne besede, na katerih so dotlej temeljili pogovori, so zamenjali odgovori s stavki, ki so še povečali svobodo izbiranja. Za 'napačen' odgovor so te sogovorniki čestokrat kaznovali s tem, da so spremenili odnos do tebe.
Labyrinth of Worlds je za nameček spremljala koherentna, logična zgodba, ki je do fabulativne zasnove centralne serije povlekla neprimerno več vzporednic kot prvi podzemni del, saj je bil igralčev kvartir prav grad Lorda Britisha, iz katerega si se spuščal ter se vanj vračal iz globočin, kjer si potoval v osem raznolikih svetov. Na spisek večjih dosežkov Podzemnih Ultim pa je treba kakopak vključiti tudi delno nelinearnost, saj si moral za rešitev kompleksnih zagonetk, v katerih si se večinoma ukvarjal s preklapljanjem stikal, pogovori in donašanjem predmetov, v enem od svetov namige ter bistvene artefakte poiskati v preostalih - v malodane poljubnem vrstnemredu.

Ava ti, Avatar objavljeno: Joker 157
avgust 2006