Revija Joker - Saga o plastiki in dlakah

ČLANKI
stranka » članki » anali » Saga o plastiki in dlakah

Na vrsti je bila sprememba strategije, saj je bilo očitno, da veleblagovnic in trgovin z igračami videoigre zaradi slabih izkušenj ne zanimajo. Če naj bi famicom prodrl v Ameriki, bi ga morali predstaviti drugače. Rešitev je prišla v obliki svetlobne pištole in majhnega robota. Prva je izvirala na Nintendovem oddelku za arkadne avtomate, kjer je bila ključen del dveh zelo uspešnih špilov, Hogan's Alley in Duck Hunta (Hogan's Alley so počastili v filmu Nazaj v prihodnost, kjer Michael J. Fox to igro obožuje). S tem, ko je Nintendo famicomu dodal svetlobno pištolo, imenovano zapper, je sistem iz videoigre spremenil v igračo. Zvito. Drugi del strategije je bil ROB - robot operating buddy, majhen plastičen robot, ki ga je takisto razvil vsestranski Gunpei Jokoi. ROB je deloval v navezi s špiloma Gyromite in Stack-Up, njegovo delovanje pa je bilo povsem enostavno, saj je grleno škripal in premikal roke v ohlapnem skladu s tem, kar se je dogajalo na zaslonu. A Nintendu je zopet omogočil, da famicoma ni tržil kot naprave za videoigre, marveč kot igračo. Izmislili so si še novo ime, NES - nintendo entertainment system (AVS je vseboval grozno besedo video), in se pripravili na junijski CES. Arakava je zopet najel ne najbolj opazno stojnico, le večjo, v središče pozornosti pa je postavil ROBa.

Nintendo entertainment system v vsej svoji škatlasti mogočnosti. Čeprav je imel NES v Evropi hudo konkurenco s strani master systema, ki so ga splovili prej, je tudi tod postal vseprisoten.

Zdaj si seveda mislite, da mu je ratalo. No, ni mu. Kupci so izražali zanimanje, toda naročil še vedno ni bilo. Namečkoma je Arakava po sejmu izvedel testiranje NESa na nekaj ducatih pobičev, da bi videl njihove odzive. Ko jih je opazoval v ogledalu in videl, kako so skoraj vsi izrazili negodovanje (nekateri z nedvoumnimi besedami "Stari, kako sranje je to?!"), se je v njem nekaj zlomilo. Poklical je Hirošija in mu sporočil, da ne bo šlo. Famicoma v Ameriko ne bodo spravili, pa da se sparijo s kitom. Ampak stari samuraj ni hotel niti slišati o umiku. Konzola je šla na Japonskem odlično v promet in kar se je njega tikalo, se bo to zgodilo tudi v Onkrajlužju. Banzai!

NESova upravljalna ploščica je danes videti bedna, toda ta izvleček iz intellivisiona ter igric game & watch je za joypade podoben zgled kot izum kolesa za prevažanje ali ognja za kuhanje. Boljšega še niso iznašli.

Začetkom 1985 so izginili še zadnji ostanki VCSove dobe in v ta viharni čas je Nintendo poslal majhno odpravo izkušenih delavcev, da bi bili v špici naskoka na ZDA. Kraj? New York, jasno - if you can make it there, you can make it anywhere! Arakava je osebno popeljal grupo tridesetih Japoncev ter Američanov v skladišče v New Jerseyju, ki ga je najel koncem 1984. Naloga Nintendovcev je bila, da hodijo po trgovinah in težijo lastnikom, naj začnejo prodajati konzolo. V ta namen je Arakava (navzlic željam Hirošija Jamaučija!) tvegal: štacunarjem je obljubil, da bo povrnil denar za vse NESe, ki bi jih želeli vrniti. Poleg tega jim bo na lastne stroške in roke dopremil robo ter postavil demonstracijske mize. Ubožci so tako podnevi letali okrog in sklepali posle, ponoči pa razvažali robo ter jo postavljali po trgovinah.

Za izvirno, a zmedeno ime Donkey Kong se imamo zahvaliti Šigerujevemu poševnookemu znanju angleščine.
Izčrpani so se grudili po kotih in z bolečinami v mišicah suho kašljali v raševino. Toda po treh mesecih naporov je bilo moč NES najti po stotinah trgovin širom New Yorka, vključno z znano verigo Toys 'R' Us. Blazen uspeh konzola ni bila, saj so prodali samo polovico pošiljke, 50.000 kosov. Vendar je bil to zajeten preboj za trg, kjer so kupci vihali nos nad sistemi za videoigre. Sledila je širitev v Los Angeles, kjer so bili trgovci v štartu bolj dojemljivi za Nintendove napore. Potem je bil na vrsti Čikago, nato San Francisco ...
In tako je NES na rovaš mnogih ur trdega dela izvirne odpravice, ki si je upala riskirati in delovati v nasprotju z željami principala, počasi, a zanesljivo prišel v ameriške domove. Od tam ga čez dobro leto ni mogla spoditi niti Sega, ko je oktobra '86 čez Lužo pripeljala master system (na Japonskem mark 3). Čeprav je bil ta strojno močnejši in so ga spremljale odlične predelave avtomatnih uspešnic, kot sta bila Hang On ter Frogger, je NES ostal v prednosti. En razlog je bila nekaj nižja cena, 130$ proti seginim 140. Drugi, močnejši, pa je bila identiteta. Pet let, preden je Sega iznašla Sonica, je tekmec Nintendo že imel močni, instantno vsakomur razpoznavni maskoti, ki si ju v trenutku povezal z njim. To sta bila Donkey Kong in Mario.

Saga o plastiki in dlakah objavljeno: Joker 149
december 2005