Revija Joker - Saga o plastiki in dlakah

ČLANKI
stranka » članki » anali » Saga o plastiki in dlakah

Propad imperija
Vzpon NESa je v temelju omogočilo to, kar je v poznavalskih krogih znano kot 'zlom trga z videoigrami leta 1983'. Zametek je tičal v dejstvu, da so bile v Ameriki začetkom osemdesetih videoigre v nehumanem zaletu. Atari je prodal ogromne količine sistema VCS (video computer system) in ljudje so kupovali na milijone iger. VCS seveda ni bil sam - družbo so mu delale konzole colecovision, vectrex in atari 5200, hibrid intellivision ter računala PET, apple II in adam. Krajcarji so pritekali in Atari, ki je bil v lasti velikega zabavniškega podjetja Warner Communications Inc., je napovedoval petdesetodstotno letno rast, kar je borzne posrednike naredilo cmokajoče žmothne. Tako mularija kot odrasli so jadrno tripali na elektronsko zabavo, ki jo je podžgal kultni Pac-Man (vidi Joker 146), in industrija je dejansko mislila, da ne more iti nič narobe.

VCS so leta 1982, ko je prišel atari 5200, preimenovali v 2600. Toda naprava je ostala enaka, tako da je štos isti kot s playstationom in PSone.

Zato se je začela zafrkavati. Založnik Caballero Control, ki se je bavil z razpečevanjem švedske erotike, je 1982 poslal na trg tri spotakljive igre za VCS. Med njimi je največ prahu dvignila Custer's Revenge, v kateri si kot general tekel v desno in se izmikal puščicam, ko si prišel do konca, pa si posilil indijansko dekle, privezano na steber. Lahko si predstavljate, kako je to vplivalo na dojemanje iger pri mnogih. Izdelovalec živalskega futra Purina je izdelal špil Chase the Chuck Wagon, brezvredno inačico TV-oglasa za pasjo hrano. Atari pa je imel v buči tako malo soli, da je izdal modul z e-verzijo Rubikove k

Ime Atari izvira iz starodavne azijske igre go, v grobem slične šahu. Zdaj ste zen-razsvetljeni.
ocke. Steven Race, bivši podpredsednik pri Atariju, se spominja: "Nekega dne je k meni prišla punca, ki je imela čez marketing za Severno Ameriko, in me vprašala, če bi bil moj mednarodni oddelek pripravljen oglaševati igro po Rubikovi kocki v tujih državah. Rekel sem ji: "Niti pod razno." Presenečeno me je vprašala, kako to. In sem ji povedal: "Najprej mi boste pomagali razumeti, zakaj je 40-dolarska priredba tega izdelka boljša od otipljivega izvirnika za 4 $, ki ga lahko nesem povsod." Igro so vseeno izdali in bila je polom. Potem je maja 1982 Atari naredil Pac-Mana za VCS v dvanajstih milijonih primerkov - čeprav si je konzolo lastilo le deset milijonov ljudi! Da bi špil udejanjili čimhitreje in izrabili norijo, ki je spremljala Žvekalo na avtomatih, so programerju obljubili delež od vsakega modula, ki bi ga izdelali (ne prodali!). Postal je milijonar, špil pa je bil obupen. Prodali so jih sedem milijonov, kar je bil uspeh - a s tako prekokurčno inačico so izgubili zaupanje strank.
Kaplja čez rob je bil E. T. Za to katastrofalno igro so mnogi krivili Atarijevega predsednika Raya Kassarja, a odgovoren je bil Steve Ross, diretore pri Warnerju. Ray Kassar pravi: "Steve me je poklical. Bil je zelo za to, da bi Spielberg snemal filme za Warner, in povedal mi je, da je z njim sklenil pogodbo za igro E.T.. Rekel je, da se je s Spielbergom zmenil za 25 milijonov honorarja ne glede na to, kaj bomo naredili s to licenco. Vprašal sem ga, do kdaj moramo špil izdelati. Rekel je, da do Božiča 1982. Klical pa me je koncem julija istega leta. Izdavil sem, glej, Steve, to je nemogoče. Vse, kar je rekel, je bilo, da pač moramo, ker je Spielbergu obljubil. Naslednjič, ko me je klical, mi je naročil, da naj igro izdelamo v petih milijonih primerkov, ker da bo največja uspešnica. Res smo jih naredili toliko - in skoraj vse dobili nazaj." Špil je bil resnično porazen, saj je Vesoljček ob grozni grafiki več časa porabil za padanje v luknje kot za bežanje pred sovražniki ter nabiranje kosov za ladjo. Nič čudnega: zaradi trajanja izdelave modulov ga je bilo treba sprogramirati v mesecu in pol.

Slikica iz E.T., uradno ene najbolj zanič iger vseh časov. Naredili so jo v mesecu in pol, da bi Spielberg snemal filme za Warner.

Obupni Pac-Man in še obupnejši E.T. sta sprožila plaz, ki je privedel do ultimativnega poloma in v katerem so bili največji kamni sledeči. Prvič: trg je bil prenasičen z igrami. Spomladi '82 je naslove za VCS izdajalo več kot petdeset založnikov, ki naj bi proizvedli okrog 60 milijonov modulov - pri čemer je na splovitev istega števila računal Atari sam! Ker je vsak založnik načrtoval prodajo milijona do dveh komadov, je bilo maksimalno povpraševanje krepko preseženo. Drugič: nepregledne vrste zanič, nepreizkušenega, kratkomalo debilnega softvera. E.T., Pac-Man, Custer's Revenge in Rubik's Cube so le nekateri primeri. Tretjič: noben sistem od VCSa ni prevzel tehnološke krone. Danes smo vajeni, da se pojavi nova platforma, ki nadomesti ostarelo, a tedaj ni bilo tako. Četrtič: veliko prodajalcev, celo novinarjev je imelo elektronsko zabavo za muho enodnevnico in so samo čakali, da bo šl

Etične skupine so oboževale špil Custer's Revenge, v katerem si posilil nemočno skvo.
o vse skupaj v maloro. In petič, ljudje so se ob poplavi kretenizmov novega hobija naveličali in se obrnili k drugim oblikam zabave, od filmov prek muzike do igrač.
Triinosemdesetega je zato skozi vso industrijo vel veter zaskrbljenosti: trgovine so bile prisiljene nižati cene v božjo mater, a celo ob najnižjih možnih prodaja ni šla nikamor. Firmam so ostajali stotisoči modulov, ki jih niso mogli spraviti v promet. Danes je znano, da je Atari tistega leta na tovornjake naložil milijone kertridžev in jih zakopal v puščavi v zvezni državi Nova Mehika. Ko so jih vohljači odkrili, so jih odkopali, zdrobili in znova zakopali drugje. Krožijo celo govorice, da so temelji Atarijeve skladiščne centrale preliti s stopljeno plastiko iz milijonov neprodanih modulov. Velikan se je koncem 1983 sesul in s sabo potegnil dobršen del industrije. Jim Levy iz Activisiona pove, kako je bilo po potresu: "Začetkom 1983 smo zaposlovali 400 ljudi in imeli 50 milijonov prometa. Osemnajst mesecev pozneje nas je bilo 95 in imeli smo 7 milijonov prometa. S tem, da nam je šlo relativno dobro, ker smo ravno začenjali z izdajanjem iger za računalnike in smo se razširili na mednarodne trge. Če bi bili omejeni na ZDA in VCS, bi crknili."
Toda na račun poloma trga z videoigrami so dosti pridobili špili na računalnikih, ki so se, osvobojeni palcev na sapniku, začeli hitro razvijati. (Da se Slovenci dandanes igramo predvsem na PCjih, se lahko pošteno zahvalimo Atarijevemu zlomu.) In ko se je prah razkadil, je na trgu zevala praznina, čakajoča, da jo nekdo zapolni. Recimo, glej glej, Nintendo z NESom!


Saga o plastiki in dlakah objavljeno: Joker 149
december 2005