Revija Joker - Saga o plastiki in dlakah

ČLANKI
stranka » članki » anali » Saga o plastiki in dlakah

N kot nazarensko dobro
Če že potujemo v času, potujmo orenk. Briga nas za 1983, celo za sedemdeseta nam visi dol do premoga. Gremo mi nič manj kot v 1889, ko je uglajen gospod po imenu Fusadžiro Jamauči (tega si nisem izmislil) s samurajsko frizuro in mečem ob pasu na pobočjih svete gore Mirini Ukako (to sem si izmislil) pogruntal, da ima poln kufer nezabeljenega riža. Boljše življenje da hoče, je mrko zaupal kruljavemu šintoističnemu menihu, ki je ravno šel tam mimo, ter se odpravil v dolino. V velikem mestu Kjoto je promptno ustanovil podjetjece za izdelavo kart za igro hanafuda, ki je bila tedaj za Japance kot danes za nas poker. Poimenoval ga je Nintendo, kar bi mogli prevesti kot 'nebesa blagoslavljajo trdo delo' ali 'prepusti srečo nebesom'. Sledila je potrditev reka, da je ime znamenje, zakaj Nintendo je v naslednjega pol stoletja zrasel v največjo firmo svojega kova. Leta 1959 so celo natisnili karte z Disneyjevimi liki, kar pomeni, da so prerasli v res zajebane kapitaliste.

Gunpei Jokoi je neupravičeno pozabljen genij, ki je odšel tiho, a ni vstopil v legendo. Naj to stori zdaj.

Sredi šestdesetih so nato spretno pogruntali, da folk noče več metati kart, saj koprni po bolj lučkastih stvareh. Zategadelj so se odločili, da se bodo lotili izdelovanja igrač in vsakovrstnih ne zares uporabnih, a zabavnih gizmov. Tedanji predsednik Nintenda je bil Hiroši Jamauči, Fusadžirov potomec, in obetavnega mladega inženirja po imenu Gunpei Jokoi je izzval, naj naredi onegaj, ki bo sedel tako mladim kot starim ter ki

Karte hanafuda so bile posebej priljubljene v izvedbi 'strip hanafuda'. Saj ne.
bo podjetju prinesel blazne solde. Gunpei, na katerem je bilo smešno le ime, medtem ko je bilo vse drugo strašljivo učinkovito in genialno, mu je čez par dni dostavil načrt za ultra hand, raztegljivo leseno roko, ki bi jo lahko otroci uporabljali kot igračo, odrasli pa bi se z njo čohali po srbečem hrbtu ali si k ustom žejno prinašali sake. Za Božič 1970, ko je ultra hand prišla v trgovine, so ga prodali v 1,2 milijona primerkov, izdelke po njenem vzoru pa lahko kupite še danes. Ultra roki so sledili ultra machine - naprava za igranje bejzbola v sobi, periskop ultra scope in love tester - mašinca, ki je merila električne tokove med osebama ter izračunala njuno ljubavno kompatibilnost. Juhej, naprej, in že je v sedemdesetih Gunpei zdizajniral kultne ročne konzolice game & watch z LCD-zaslončki, ki so bile koristne tako igričarsko kot v vlogi ur z alarmom. Mimogrede, prav Jokoi je bil tisti, ki si je sredi devetdesetih izmislil porazni virtual boy. Nintendo ga je na sejmu Šošinkai 1995 dal sedet v temen kot, kjer naj bi interesentom predstavljal navideznega fantiča, medtem ko so se vsi slinili okrog N64. Toliko o samurajski časti. Gunpei je firmo kmalu zapustil in pred nesrečno smrtjo leta 1997 v prometnem akcidentu naredil še temelj za nekaj, kar je pozneje postalo prenosna drkalica bandai wonderswan.

Avtor članka se spomni teh LCD-igric, ki jih je igral v poletni koloniji. Gunpei & Nintendo: ava!

Nintendo je v osemdesetih torej dokončno zakoračil na pot proizvajalca elektronske zabave. Ena veja je izdelovala igralne avtomate, druga ročne drezalice in smešne električne gizmeljne, dočim se je tretja bavila s televizorskim špilanjem. Prav od tu je prišel famicom, ki je od 15. junija 1983 delal dar-mar širom love hotelov, karatejskih dodžojev in pleš treh dlakavih staroselcev, ki so še ostali na Hokaidu. A če je na tem koncu sveta e-zabavi kazalo dobro, je imela dotična na ozemlju, ki slepično visi pod Kanado, zaradi pogoltnih kravatarjev orjaške želodčne krče ...

Saga o plastiki in dlakah objavljeno: Joker 149
december 2005