|
![]() ...
»Se vidiva čez petindvajset let,« je umorjena mladenka sporočila ob izteku kultne serije Twin Peaks. In obljuba je pretežno držala! Besni Dante se s skodelico kave zlekne na kavč, pripravljen na nove dele nizike, ki se konec maja vrača na zaslone.
Bizarna, ekscentrična in kritiško priznana serialka Twin Peaks je po televizijskih sprejemnikih udarila leta 1990, ko so bile tam v razmahu limonade tipa Dallas in Beverly Hills. V njej je detektiv Dale Cooper v odmaknjenem mestecu preiskoval smrt najstniške lepotice, kar ga je popeljalo v mrakobni vrtinec nenavadnosti in nadnaravnosti. Navidez idilično ameriško podeželje je bilo podloženo z okultizmom, posilstvi, spletkami, drogami, orgijami in najstniško prostitucijo, krajani pa eden bolj ubrisan od drugega. Prav zaradi teh čudnosti popularnost nadaljevanke še danes ni jenjala; nasprotno, z leti je pridobila privržence in si priborila kulten status. Šlo je za novo vrsto žajfnice, ki je domišljijo begala kot malokaj pred njo in porajala neskončne debate. Prav zato je bilo tako pretresljivo, ko se je s programa nepričakovano poslovila po pičlih dveh sezonah z boleče nerazrešenim zapletom.
Toda režiser David Lynch je vse skupaj popeljal dlje od whodunit štorije. Melodramatični odnosi med liki po zgledu limonad so sčasoma vodili v nadrealizem in tesnobno grozljivost s stopnjujočimi se vprašanji. Kdo je ubil Lauro, kdo je pritlikavi Mož z drugega kraja, kdo Enorokec? Kaj je Črna loža in kje stoji Rdeča soba? Kaj je sploh res in kaj so sanje, ki so po lynchevsko nekakšno vezivno tkivo realizmu? Naokoli sicer niso tavali zombiji in morilci v maskah, toda dogajanje je vse bolj preveval srh, ki ga je povzročalo nekaj neotipljivega, a navzočega. Identiteto morilca je bilo nemogoče uganiti. Ljubitelji so se povezovali po ranem internetu in kovali teorije ter hipoteze. Žal režiser in glavni scenarist Mark Frost o dogajanju nista imela veliko več pojma kot gledalci! Potek zgodbe sta si namreč izmišljevala sproti, brez jasno začrtanih smernic. Namigi in nepreštevne uganke so bili povsod, kot da bi bili nametani z lopato. Lynch je na setu meditiral in v podobno stanje zavesti skušal vključiti igralce, ki jih je glede scenarija pustil v nevednosti. Za vlogo obsedajočega zlega duha Boba je najel kar enega od tehnikov, čigar odsev se je po nesreči znašel v ogledalu v nekem kadru, šefu pa je bil tako všeč, da mu je dodelil stalno vlogo. Kraj, ki je demona izpljunil, je sčasoma postal sučišče zgodbe, medtem ko se je Laurina smrt znašla na stranskem tiru. Twin Peaks je izgledal, kot da praktično ustvarja samega sebe, kot bi imel lastno voljo. Zaradi tega je bil več kot serija. Bil je dogodek, vpogled v paralelne univerzume, kulturni fenomen in še do danes nerazrešena narativna uganka. Videti je bil kakor v desetine ur razpotegnjen arthouse film, katerega čudaškost pa je bila namerna in dogovorjena. Vodji projekta sta si pač dala duška, tvegala sta – in uspela. Surrealistična podoba in vsebina sta televiziji dala nove zglede in brez Peaksov nekaj let kasneje po vsej verjetnosti ne bi bilo Dosjejev X.
Vršacev trnova pot Zloglasni David Lynch in Mark Frost, scenarist uspešnice Hill Street Blues, sta Twin Peaks začetkom devetdesetih zasnovala na horuk. Zagrabila sta pač priložnost, ko so jima ponudili ustvarjanje lastne TV-serije, a brez prave ideje o vsebini. Mreža ABC je naročila pilota in sedem delov ter jima odobrila popolno ustvarjalno svobodo. Krstno epizodo sta za vsak primer posnela kot dveurni film, ki sta ga kanila v primeru zavrnitve izdati kot samostojen izdelek. A producenti so prvo sezono odobrili, drugo pa nameravali finančno pokriti le, če bo čimprej razkrila identiteto Laurinega morilca. Odgovor se je dejansko pojavil kmalu, kar pa se je izkazalo za napako. Gledanost je po posiljenem razpletu začela vztrajno padati in Lynch sam je večkrat dejal, da so s tem ubili gos, ki je nesla zlata jajca, saj misterija nikdar ni nameraval razkriti! Sploh pa ni pomagalo slovo enega najzanimivejših likov, mestnega odvetnika in Laurinega očeta Lelanda Palmerja. Posledično so niziko premaknili v manj gledane termine.
Twin Peaks se je po razrešeni skrivnosti podal v še bolj čudaške in metafizične vode. Še bolj na silo. Z mitološkima Črno in Belo ložo, ki sta se v paralelnih dimenzijah bojevali za duše, pa obsedajoče duhove in vedno nove zaplete, ki so ne preveč uspešno skušali nadomestiti prehitro odmotani misterij. Propadu je takisto botrovalo izmenjevanje gostujočih režiserjev in scenaristov posameznih epizod. Ne samo gledalci, tudi osrednja ustvarjalca sta sčasoma izgubljala interes in moči preusmerjala v druge projekte. Lynch se je vrnil šele ob zaključku druge sezone, ko je nanovo spisal in posnel znamenito poslednje poglavje v Rdeči sobi Črne lože. V epizodo je namenoma nametal kup novih zapletov, povezanih z večino stalne igralske zasedbe, z upanjem, da bo mreža ABC odobrila snemanje tretjega letnika. Tveganje pa se ni obrestovalo. Serijo so ukinili in gledalci so ostali na suhem. Kot na breg naplavljeno, v polivinil zavito truplo lepotice, ki vse do danes ni užila miru in pokoja. Kakor ga niso trume vohljačev, ki si še vedno razbijajo betice s teorijami, ki se bodo bržkone izkazale za napačne. Kolikor poznamo Lyncha, nas v prihodnjih mesecih čaka marsikatero presenečenje. |
|
|