|
![]() ...
Vodoinštalaterstva v igrah ne zastopa le kjotski brkač, marveč tok na ta ventil speljuje še ena legenda, Pipe Mania. Sneti se vrne med njene cevi, katerih špricljaje občutimo še danes.
Miselno arkadne igre niso nikdar ugasnile, samo manj jih je kot nekoč. Žanr pa nima več splošno privlačne zastavonoše, kot je League of Legends za mobe in FIFA za nogometščine. A koncem osemdesetih je bilo fejst drugače, kajti tedaj je vladal fenomen(alni) Tetris. Številni razvijalci so skočili na 'njegov' voz: manj domiselni s kopijami, tisti z več žmohta v glavah pa z izpeljankami splošnega koncepta za zaposlovanje tako prstov kot možganov.
Prihod Georgijevih ljudi Ideja za Pipe Manio je bila super in prototip je nastal hitro, vendar so se tehnično nadarjeni mladci mučili z dizajnom. Najprej je bil izbor delov cevi povsem naključen, kar se je izkazalo za nekul, ker si včasih dobil odlične kose in drugič nemogoče. Predvsem pa je moral igralec nemočno opazovati, kako sluz ali 'flooz', kot so ji rekli, teče po ceveh, saj je tedaj izgubil nadzor. Ozadja so se resda spreminjala in na igralnem polju so se pojavljale ovire, kot so bili hidranti. Vendar so se Assemblyjevci zavedali, da nekaj manjka. Potrebovali so podkovanca v oblikovanju, in ga našli na nepričakovanem kraju. Pri slovitih LucasArts, kjer so na igro postali pozorni vsled predloga Assemblyjevega angleškega založnika. Prav v Ameriki, na Skywalker Ranchu, je bila Pipe Mania deležna treh bistvenih izboljšav. Prvič: dva nabora cevi, modrega in rdečega, so spremenili v enega samega, kar je poenostavilo igranje in ga naredilo privlačnejšega. Drugič, dodali so fabriško tematiko in začudenega možiclja kot maskoto, kar je dodalo osebnost. In tretjič ter najpomembnejšič: po predlogu Lucasov je začela sluz ob grozeči glasbi teči v cevi po preteku določenega časa, igralec pa ji je lahko tedaj še vedno gradil pot. Tako si imel vedno občutek, da te preganjata tako sluz kot ura, in si lahko s spretnim tvorjenjem poti pri bežanju precej izboljšal rezultat. Tako enostaven prijem, pa tako daljnosežna posledica! Brez njega si dejansko ne znam predstavljati igre, ki sem jo svojčas nabijal tako pogosto, da so se mi cevi pojavljale pred očmi kakor padajoči tetromini.
Voda do hekerjev S pomočjo LucasArtov, ki so prevzeli ameriško distribucijo in špil za tamkajšnje loge preimenovali v Pipe Dream, je Pipe Mania po izidu 1989 postala velika uspešnica in ena najbolj znanih miselnih iger vseh časov. Tudi zato, ker je v mnogih verzijah omogočala tekmovalno večigralstvo za dva. Z amige, kjer je domovala v izvirniku, je skočila na številne druge računalnike, od atarija ST do spectruma in C64, ter celo na avtomate, kjer je bilo treba tekočino speljati do označenega odvodnega kanala. Največji uspeh je bil, da jo je Microsoft vključil v paket Entertainment Pack za Windows 3.1, kar jo je zaneslo v milijone domov. Čeprav igra uradno ni bila deležna nadaljevanja, je prejela številne odvrtke in rimejke, med drugim za PS2 in DS leta 2008 in za iphone leto kasneje. Mobilije so zanjo posebej rodovitna prst, saj je iteracij prvotnega koncepta zanje na stotine. A še bolj manično Mania miglja v drobovju večjih in sodobnejših naslovov, ki so na njej utemeljile razne miniigre, največkrat hekerske. Takoj pridejo na misel tovrstne procedure v Saints Row IV ter Bioshocku. Čeprav njegov glavni dizajner Paul Hellquist trdi, da se pri vodnousmerjevalni minici ni zgledoval po starodavnici, je podobnost očitna. Ni slabo za nekaj, kar si je pred četrt stoletja izmislilo prgišče študentov!
|
|
|