|
![]() ...
Starošolska realnočasovnica Act of Aggression sicer ni poimenovana po Aggressorju, si jo pa dotični vzame kot izgovor za nostalgični pogled na enega nekoč ključnih igralskih žanrov.
Med pradavnimi introji je eden s svojo značilno melodijo neizbrisno vtisnjen v spomin veteranskih igralcev - tisti od studia Westwood, ki je odpiral popotovanja na Arrakis, peščeni planet v legendarni strategiji Dune 2. Torej na pustinje, ki smo jih urno zapolnili s smodečimi se razbitinami uničenih oklepnikov. Razpošiljanje pikslastih tankcev je takrat, v začetku devetdesetih, znalo popolnoma uročiti, a kljub temu se je malokdo zavedal, da gre za štart nove zvrsti, ki je poskrbela, da so prvi soundblasterji redno izjavljali "Affirmative!" in "Yes, my lord!", ko so soldatje neumorno korakali kruti usodi naproti. Resda Dune 2 ni bil prva strategija, v kateri je čas tekel neprekinjeno oziroma 'realno'. Še desetletje starejši sta denimo Stonkers in Cytron Masters, dočim so se Westwoodovci zgledovali po obskurnem Herzogu Zwei za mega drive. Toda vendarle je prav Dune 2 zakoličil recept, ki se je tako proslavil, da je dolgo pomenil 'realnočasovno strategijo' ali RTS (Real-Time Strategy). |
|
|