Revija Joker - Roboti krvave dobe

ČLANKI
stranka » članki » anali » Roboti krvave dobe

Mreža na nebu
Strah pred tehnologijo, ki bi se ovedla in nam začela streči po življenju, je ena od stalnic znanstvene fantastike. Logično: inteligentni roboti so naša izpopolnjena oblika. V glavi so taki kot mi, izven nje pa so mogočnejši in manj občutljivi. Naša kletka iz mesa in kosti je ranljiva že na Zemlji, kaj šele onstran nje, dočim se lahko kovinko odpravi po vsemirskih širjavah, ne da bi moral stalno poustvarjati razmere doma­če­ga sveta. In če ga napade traalski hroš­čati krvolok, ne potrebuje niti brisače, saj ima kovinsko udovje in laser! Super, zlasti če nam uspe človeško misel presaditi naravnost v tako telo. A kaj, če se dotično obrne proti nam? Velike težave nam lahko povzroči že malevolenten računalnik, kot smo brali in gledali v Clarkovi Odiseji, kjer HAL 9000 zadobi morilske vzgibe. Kaj še­le, če ubijalska mašina hodi okoli, grdo gleda, lomi kosti in strelja.
Do ljudi neprijaznih botov na velikem platnu mrgoli. Zli Transformerji pod Megatronovim vodstvom, mechagodzila, droidi v Vojni zvezd, replikanti v Blade Runnerju, E-209 v Robocopu, Ultron v najnovejših Avengerjih ... Bržda najznamenitejši med njimi pa je Terminator, osrednji lik filma, ki ga je leta 1984 posnel prodorni režiser James Cameron (The Thing, Titanic, Avatar). Idejo je našel v televizijskih scenarijih ZF-pisatelja Harlana Ellisona, česar sprva ni omenil. Studio je Ellisonu, ki se je pritožil, kasneje plačal petdeset tisoč dolarjev in ga vključil v odjavno špico.

Leder jakna, gola prsa in jeklena čeljust so zaščitni znaki prvega terminatorja. Na špeglih piše CSM-101 – Cyberdyne Systems Model 101.

Cameron si je zamislil postapokaliptično prihodnost, kjer se preživeli ljudje leta 2029 spopadajo z inteligentnim vojaškim računalniškim omrežjem Skynetom, ki je sprožilo svetovno jedrsko vojno. Kljub armadam oboroženih robotov Skynet popuši, a mu uspe pred crkotom uporabiti časovni stroj in petinštirideset let v preteklost poslati enega teh 'terminatorjev'. Njegova naloga: ugonobiti Saro Conner, mater vodje odpornikov Johna, ki živi v Los Angelesu. Terminator, torej 'pokončevalec', 'ukin­je­valec' ali 'rabelj', se Sar loti kar po telefonskem imeniku. Tedaj se vmeša partizan Kyle Reese, ki ga je gverilcem takisto uspelo poslati nazaj v času. Začne se divji beg pred ikoničnim morilskim robotom T-101 v koži mišičnjaka Arnolda Schwarzeneggerja, ki je s tem ustvaril poleg Konana najbolj prepoznavno vlogo svoje kariere.

James Cameron poleg svoje najznamenitejše geekaste stvaritve. (Druga je naga Kate Winslet.) 60-letni Kanadčan je vreden 900 milijonov $. Posneti kani tudi film o jedrskem napadu na Hirošimo.

Roboti krvave dobe objavljeno: Joker 263
junij 2015