Strah pred jedrskimi gobami, ki se vzpenjajo nad srčikami civilizacije in spreminjajo modri planet v sivo pustinjo, se je po obsedenosti z atomom med hladno vojno polegel. A uspavanost je nepremišljena. Podatki o natančnih količinah jedrskega orožja na svetu sicer niso znane, saj jih jedrske velesile skrbno čuvajo. Kljub temu pa preučevalne organizacije menijo, da ima Velika Britanija 120 jedrskih konic, Kitajska 250, Francija 290, Rusija 1582 in Združene države 1597. Vsaka je močnejša od 'debeluha' in 'malčka', ki ju je razneslo nad Hirošimo in Nagasakijem. Pri tem niso upoštevane nerazpostavljene konice, prav tako ne tiste, ki si jih lastijo ostale jedrske sile, kot so Indija, Pakistan in Izrael. 
Ceprav povprečen človek neprimerno bolj razmišlja o podnebnih spremembah, teroristih in debilih v Baru, je atomska nevarnost še vedno prisotna. ZDA in Rusija nista več izrecno skregani, toda kriznih žarišč je po svetu, kolikor hočeš, medtem ko short dong Džong v Severni Koreji s črno platinasto bojda levo in desno kupuje sestavine za jedrske petarde. Glede na bojevitost pametnih (toda ne modrih) opic se gre res vprašati, kdaj bodo take počile. Milijardam umrlih bo pri tem vseeno, kdo je pritisnil rdeči gumb. Je bil to Obama, Osama ali dalajlama, terorist, heker ali domoljub - oziroma računalniški program, ki se je zavedel lastnega obstoja in se v mikrosekundi odločil, da bo uničil človeško vrsto?
Takemu pravijo Skynet in je stvarnik najstrašnejšega robota, terminatorja. Zaenkrat obstaja le na filmu in drugih medijih. A ker se umetna pamet že uči ig­rati Pong, sodni dan zna ne biti tako daleč ...