Slaboritna in hkrati slaba
Naglavni greh power glova je bila nenatančnost zaradi mnogih inženirskih kompromisov. To se je takoj pokazalo v eni redkih iger zanjo, Super Glove Ballu. V tem srednjem obupu si z dlanjo na zaslonu usmerjal kroglo po labirintu, toda količkaj hitrejši gibi roke so povzročali prekinitve signala in prepoznavanje lokacije rokavice je bilo jako neprecizno. Podobno se je obnašal drugi ekskluzivni špil, Bad Street Brawler, koder si hodil v desno in mlatil neke neznance. Le da neprimerno slabše in bolj okorno kot v Kung-Fu Masterju, saj si imel srečo že, če si bil obrnjen v pravo smer.

Za enega od oglasov je Nintendo uporabil sliko Alija, ki premaguje velikega tekmeca Frazierja. S tem so ciljali na vtis, da boš z rabo power glova v igrah prav tak zmagovalec. Smeh.

Naprava za tri četrt dolarskega stotaka, ki so jo razvili v rekordnih osmih tednih, kratkomalo ni zmogla nadomestiti križca in gumbov, s katerimi si like premikal po milimetrih in brez kapric nizal kombinacije udarcev. Mahanje po sobi in miganje s členki sta bila slab nadomestek za to. Navsezadnje je tedaj tekla doba, ko so te igre rade brutalno kaznovale za vsako napako. V teoriji naj bi v od strani gledanih akcijadah sunek z rokavico navzgor botroval skoku, premik dlani dol počepu in mahanje levo in desno gibanju junaka prav tja. Vendar so bili rezultati v praksi totalno nezanesljivi, kar je vodilo do serijskega crkavanja in izvenserijske slabe volje.

Oglasi in Wizard niso dali vedeti, da so tri škatlice za lovljenje ultrazvočnega signala strašansko nestabilne in rade padejo s televizorja. Običajna rešitev je bila, da si jih prilepil.

V to sem se prepričal na enem od nemških sejmov Gamescom, kjer vsako leto uredijo retrokotiček. Verjamem, da je bil občutek pred šetindvajsetimi leti hud, ko se je tvoja roka pojavila v špilu oziroma si igral brez klasičnega vmesnika. Toda v praksi sem ugotovil, da je nadziranje česarkoli s power glovom podobno bežanju pred divjimi psi, če si se prisiljen opirati na bergle in na hrbtu nosiš zlobnega škrata, ki te z razžarjeno grebljico suva v oko. Še najbolje se je čudo obneslo v naslovih z enostavnim nadzorom, na primer od zadaj gledanih dirkačinah, kjer si avto premikal zgolj levo in desno. Ja, točno takih, kot je Rad Racer iz Wizarda. So že vedeli, zakaj Lucas power glova ni prinesel na zaključni filmski obračun v Super Mariu 3. Še opcije Start mu ne bi uspelo izbrati zadosti hitro, kaj šele, da bi premagal 'čarodeja' Jimmyja.

Tudi zanikrna doubledragonščina Bad Street Brawler je vsebovala besedico 'bad'. Z njo je hotel Nintendo namigovati na frajerskost izdelka, a je z dvojnim pomenom pljunil v lastno skledo.