Revija Joker - Kineza po kepi

ČLANKI
stranka » članki » anali » Kineza po kepi
...
Običajen slovenski igralec ni še niti slišal za v Aziji popularni Dynasty Warriors, medtem ko nekateri ta japonski izdelek prezirajo zaradi knofodrkaškega vojskovanja. Toda dolgometražna serija ni tako butasta, kot se zdi. Poroča vojni dopisnik Sneti.

V očeh tistih, ki si želijo akcije, je prob­lem strateških iger to, da nisi udeležen v dogajanju. Da si general in ne bojevnik. Osnovna problema sta že statič­nost in po­čas­nost odvijanja. To sicer spremenijo akcijsko usmerjene strategije, kot so popularne Mobe, se pravi League of Legends in Dota 2. A celo, ko se vse odvija v realnem času in ekran cvr­či od urokov, marsikateri poveljniško navdihnjeni vojš­čak ni zadovoljen.
Številni tovrstni igralci so zatočišče našli v Dynasty Warriors, seriji tretjeosebnih akcijskih pobijalk s strateškim pridihom. Ker pretežno domujejo na konzolah, so japonskega porekla in temeljijo na kitajski zgodovini, povprečen slovenski igralec nima dosti razlogov, da bi jih poznal. V Združenih državah in Aziji pa so prodali več kot 18 milijonov kosov niza, za katerega skrbijo v firmi Omega Force. Tam so razvili že kakih štirideset delov in odvrtkov, zaradi česar gre za pravi pravcati žanr, ki se podreja lastnim zakonitostim. 

Serija Dynasty Warriors se je začela leta 1997, in sicer kot 3D-pretepačina v slogu Soul Caliburja. Sek­ljaška taktiščina je postala z dvojko, ­­čemur se podreja vse odtlej. Koliko ima delov? Več ducatov.

Dinastija škripcev 
Literarna osnova za Dynasty Warriorje je zgodovinski roman Romance of the Three Kingdoms ali Romanca treh kraljestev (v slovenščini ga nimamo). Ta napol historično in napol izmišljotinsko obravnava zaton dinastije Han okrog leta 170 in zmedeno, krvavo obdobje od 220 do 280, ko so se skušala manjša kraljestva oziroma države Wei, Wu in Shu vojaško polastiti nadzora nad Kitajsko. Roman se dejstev drži tam, kjer mu ustreza, igra pa to še dodatno izkrivi. Toda na splošno dogajanje ustreza tistemu, ki ga beleži zgodovina in se ga Azijci učijo v šolah, naj gre za znani kmečki punt, ki mu rečejo 'upor rumenih turbanov', ali posamične bitke. 

Warriorji pogrevajo in iz različnih zornih kotov os­vet­­ljujejo pehanje za oblastjo držav Wu, Shu ter Wei oziroma njihovih velikašev. Ti nimajo dosti skupnega z resničnostjo in si lastijo čarobne sposobnosti.

V vlogi resničnega mogočnega vojščaka, na primer generala Liuja Beija iz države Shu, se v teh igrah znajdeš na širnem bojnem polju. Le-to je posejano z utrdbami in drugimi prostori, kjer masovno nastajajo sovražne enote in se zlagoma valijo proti zavezniškim placem. Te je treba obraniti, neprijateljske pa zavzeti, kar storiš tako, da jim ugonobiš poveljnika. Zmagovalec misije si, ko si z napadi na lastno pest in izpolnjevanjem sproti dodeljenih nalog pridobiš zadosti prizorišča. To počneš z bojevanjem, ki te ne sooči s posamičnimi sovragi, marveč s stotinami, nak, tisoči njih. Drkanje knofov botruje noremu mahanju z me­čem, pred katerim (brez krvi) dobesedno vse leti naokoli. Liki so resda zgodovinski, toda vojskovanje je čisto domiš­ljijsko in magično, s krepelci, kot sta ročno brenkalo in knjiga, ter mogočnimi potezami (musou), ki izbijejo zobe tristo vojačkom naenkrat. 

Najnovejši na PCju dostopen del je Dynasty Warriors 8 Xtreme Legends Complete Edition. Imenu ustrezno gre za razširjeno in kompletno izdajo.

Izrabljeni prsti
V okviru ene same bitke, kaj šele igre, ene in iste kombinacije potez izvajaš spet in spet, ter spet pa spet in spet. To je na YouTubovih filmčkih videti st­rašno neumno in ponavljajoče se, zaradi česar se mar­sikdo vnaprej odpove 'warriorščinam'. Da, tepež je nedvomno repetitiven. Ampak tega gradnika ne gre neposredno primerjati z akcijskimi avanturami, kot je God of War. Tam sovrage potolčeš, da se zgodba odvije naprej. V Dynasty Warriors pa zavzameš postojanko in spremeniš položaj na bojišču. Med rutiniranim serijskim udrihanjem si zato bolj kot na brutaliziranje tisočerih nesrečnežev pozoren na gibanje vojaških sil in na to, kaj ti je naslednje storiti. 
Višja kot je težavnostna stopnja, bolj to drži. Ne smeš se denimo nekje preveč zadržati, kar se brž zgodi, če ne najdeš konja ali predolgo meriš moči s šefovskim sovragom. Dotični so bolj zajebani kot navadni in se je treba pri njih tako izmikati in blokirati kot uporabiti pravo vrsto orožja. Ta pripadajo več elementom, ki se izpodbijajo po principu 'kamen, škarje, platno', in jih pokemonsko nabiraš. Tudi likov je na posamično epizodo več ducatov. 

Tako v DW4 Hyper, od koder je slika, kot drugih delih so konji važni. Z njihovih hrbtov močno za­ma­hu­ješ in samodejno razmetavaš sovražnike. Predvsem pa so koristni, ko je treba hitro prečkati bojišče.

Od animejev do Zelde
Za številne je najbolj problematično pri Warriorjih to, da se na kartah brez tvojega posredovanja ne dogaja veliko in da ne moreš ukazovati lastnim silam. Kritiki menijo, da so špili v seriji taktično plitki in preveč poudarjajo boj. Zato Koei od štirice naprej izdaja inačice s podnaslovom Empires, kjer je več poudarka na diplomaciji, pripravah na bitke in posebnih prijemih, stratagemih. V DW7 Empires lahko z rabo kart zapiraš vrata v utrdbe ali kličeš na pomoč puščičarje, medtem ko so v DW6 Empires bistvenega pomena preskrbovalne linije med utrdbami, morala in Risku podobna nadkarta. Ni ravno Total War, ampak nekaj je. 
No, Empires še zdaleč ni edini odvrtek osrednjega niza, ki se je začel kot pretepačina v slogu Soul Caliburja. Z japonsko zgodovino se ubadajo Samurai Warriors, njegovo fantazijsko verzijo prinaša Warriors Orochi, zahodne vojne pa je obeležil Bladestorm, ki bo letos deležen nadgrajene verzije za PS4 in xbox one. Podnaslov tega žal povprečnega špila je bil The Hundred Years' War in je resničnosti ne prav zvesto obravnaval dogodke iz stoletne vojne med Anglijo in Francijo v 14. in 15. stoletju.  Svoje nize so dobili animeji Gundam, One Piece in Fist of the North Star, dočim sta v DW-format prišli tudi Zelda s Hyrule Warriors in Dragon Quest z DQ Heroes, Kitajci dajejo solde za spletni DW Online, vita je bila deležna sebi last­nih Dynasty Warriors Next … Težek biznis z raznoraznimi liki, od robotov prek nindž do vilinov, ki gre vedno znova v promet vsaj solidno. 

Empires je podserija, ki osnovo razširi s strateško-taktičnimi prijemi. Na primer s premikanjem enot po karti, sistemom diplomacije in poudarkom na potomcih, kar omogoča sistem poročanja v osmici.

Greto sem nagarbo
Zanimivo je, da ni dosti posnemovalcev, le korejski Kingdom Under Fire, omenjeni Bladestorm in evropski Joan of Arc, ki je bil zanič. Verjetno je kopiranja tako malo zato, ker ima Dynasty Warriors glasne in grebatorske fane, ki točno vedo, kaj hočejo, in ne dopuščajo alternativnih verzij. Žal je prav terjanje pogrevanja župce razlog, da vsak del vsebuje le manjše popravke in inovacije, zaradi česar ni napačen vtis, da vsa serija bolj kot ne stopica na mestu. A vsaj kak njen del priporočam v preigranje, najraje DW8 Xtreme Legends, ki je na Steamu dostopen za PC. Redkokaj je tako hipnotično, terapevtsko, živalsko privlač­no in edinstveno kot to divje japansko razmetavanje bataljonov sovražnikov.  

Če iščeš lahkotnejšo vstopno točko v Warriorje, sta to lahko v tej številki opisani Hyrule Warriors za wii U ali robotski Gundam (Reborn) za PS3.

Kineza po kepi objavljeno: Joker 259
februar 2015