Revija Joker - Padla velikana

ČLANKI
stranka » članki » anali » Padla velikana

Atari -- sesuti asteroid
Kateri obraz slovitega podjetja Atari ti je najbolj znan? Verjetno ne tisti prvi, ki ga čislajo Američani. Zanje je bila Atarijeva konzola VCS (Video Computer System) ali kasneje 2600 to, kar sta bila za nas spectrum in commodore 64. Igralna naprava, ki je številnim odprla vrata v svet videoiger.
Firmo Atari, kar v prostem prevodu pomeni 'velika sreča' in je pojem v azijski namiznici go, so ustanovili 1972. Še istega leta so imeli v malhi prvo vele­uspešnico, legendarni avtomat Pong. Naslednji hit je bila omenjena konzola 2600, ki jo je Atari peljal vzporedno z donosnim avtomatnim poslom in s katero si je prigrabil levji delež domačega trga z videoigrami.

Atari je bil začetkom osemdesetih na ameriškem trgu z videoigrami praktično nedotakljiv. Veliko goldinarjev so dobivali od uspešne konzole VCS / 2600, ki so jo agresivno propagirali. “Si danes že igral atari?” Itak!

Tekmeci, kot je bil intellivision, ga niso resneje ogrozili in prevlada se je nadaljevala vse do neslavnega leta 1983. Takrat se je pripetil zlom, 'videogame crash', ko so imeli ljudje dovolj zanič in dragih špilov, ki so jih pohlepni izdajatelji - med njimi Atari - ekspresno po­šiljali na police. Pred recesijo je vrednost ameriškega trga iger znašala tri milijarde dolarjev, dve leti kasneje je strmoglavila na sto milijonov. Hitro rastoči Atari je bankrotiral in zdelo se je, da je ta zgodba končana.
Vendar ni bila. Če si bil v tistih časih aktiven raču­nal­ničar, se gotovo spomniš Atarijevih osembitnih hišnih mlinčkov, ki so se na stari celini hrabro zoperstavljali Sinclairjevim in Commodorejevim modelom. Že leta 1979 je nastal atari 800, naprednejša izpeljanka konzole 2600, ki so ji dodali tipkovnico in druge pritikline. Njegova inačica 800 XL je z bratom 130 XE zašla v jerbas slovenskih domov, kjer so se nadebudneži z njima učili programirati in se potapljali v razumno zajetno knjižnico iger.

42 let stari Pong je ena najbolj zgodnjih avtomat­nih iger. Šlo je za inačico tenisa, kjer sta igralca z vrt­ljivima gumboma premikala loparja in odbijala žogico. Retrospektivo o Pongu najdeš v J233.

Prav na računalnike se je oprlo novo podjetje, Atari Corporation, ki se je dvignilo iz predhodnikovega pepela. Njihov paradni konj je bil Slovencem dobro znani atari ST. Z nizko ceno, moč­nim 16-bitnim drobom, disketnim pogonom, visoko ločljivostjo, vmesnikom MIDI in primernostjo tako za igre kot za delo se je v Evropi lepo prijel. Še bolj bi se, če ga ne bi izpodrinila še boljša Commodorejeva amiga. Ampak tedaj si je Atari z mnogimi izpeljankami STja že pridobil zadosti kapitala, da je skušal spet prodreti v konzolni posel, kjer je zlasti Nintendo obračal težke milijone. Neuspešno ... Ročna drkalica lynx (ris) je leta 1989 hitro klonila pred neustavljivim game boyem, sobni sistem jaguar pa se je sredi devetdesetih zaradi manka iger in problemov z imidžem prodajal slabo, zato so ga predčasno ukinili.

Asteroids so 1979. v družbi legend, kot so Spa­­ce Invaders, zagnali zlato dobo videoigernih avtomatov. Z ladjico si razkosaval vesoljsko kamenje in se privajal napredni inercijski fiziki.

To je bil že konec tistega pravega, silnega Atarija. Po jaguarju firma ni imela več sredstev za razvoj novega izdelka, pa tudi ljudi ne več. Ključni razvojniki in dajalci idej so jo zapustili, zato je padla v komo, iz katere se pravzaprav ni več zbudila. Ime in intelektualne pravice so leta 1998 romale k velikanu namiznic Hasbru in potem k francoskemu založniku Infogrames, ki se je preimenoval v Atari SA. V tej obliki so skušali prodreti z nekaj igrami, a brez uspeha.
Tako pridemo do današnjega stanja. Atari SA še vedno obstaja, vendar izvirnega ustanovitelja Nolana Bush­nella že leta ni več zraven, v nadzornem svetu pa sedijo iksipsiloni, ki o igrah nimajo pojma. To se vidi po tem, kako trapasto in na prvo žogo skušajo unov­či­ti blagovne znamke, ki jih še imajo v malhi. Kultna srh­ljivka Alone in the Dark z odvrtkom Illumination postaja večigralska antizombijska sodelovalna streljanka (?!), izdati pa kanijo še fitnesersko aplikacijo za And­roid in iOS, domišljijsko klicano Atari Fit. Ta ti bo nenehno dopovedovala, da telovadi, in če boš priden, boš v njenem okviru odklepal Atarijeve stare klasike, kot je Breakout. To je torej ostalo od podjetja, ki nam je dalo Pong, VCS in ST - pogorišče brez feniksa.

Serija računalnikov atari ST – na sliki klasični model 1024 – je bila uspešna med koncem osembit­nih mlinčkov in dvigom PCja. Grafični način z visoko ločljivostjo je omogočal resno delo, spodoben procesor pa fino igranje. Treba bo spisati anale!

Padla velikana objavljeno: Joker 260
marec 2015


sorodni članki