|
Atari -- sesuti asteroid Tekmeci, kot je bil intellivision, ga niso resneje ogrozili in prevlada se je nadaljevala vse do neslavnega leta 1983. Takrat se je pripetil zlom, 'videogame crash', ko so imeli ljudje dovolj zanič in dragih špilov, ki so jih pohlepni izdajatelji - med njimi Atari - ekspresno pošiljali na police. Pred recesijo je vrednost ameriškega trga iger znašala tri milijarde dolarjev, dve leti kasneje je strmoglavila na sto milijonov. Hitro rastoči Atari je bankrotiral in zdelo se je, da je ta zgodba končana. Vendar ni bila. Če si bil v tistih časih aktiven računalničar, se gotovo spomniš Atarijevih osembitnih hišnih mlinčkov, ki so se na stari celini hrabro zoperstavljali Sinclairjevim in Commodorejevim modelom. Že leta 1979 je nastal atari 800, naprednejša izpeljanka konzole 2600, ki so ji dodali tipkovnico in druge pritikline. Njegova inačica 800 XL je z bratom 130 XE zašla v jerbas slovenskih domov, kjer so se nadebudneži z njima učili programirati in se potapljali v razumno zajetno knjižnico iger.
Prav na računalnike se je oprlo novo podjetje, Atari Corporation, ki se je dvignilo iz predhodnikovega pepela. Njihov paradni konj je bil Slovencem dobro znani atari ST. Z nizko ceno, močnim 16-bitnim drobom, disketnim pogonom, visoko ločljivostjo, vmesnikom MIDI in primernostjo tako za igre kot za delo se je v Evropi lepo prijel. Še bolj bi se, če ga ne bi izpodrinila še boljša Commodorejeva amiga. Ampak tedaj si je Atari z mnogimi izpeljankami STja že pridobil zadosti kapitala, da je skušal spet prodreti v konzolni posel, kjer je zlasti Nintendo obračal težke milijone. Neuspešno ... Ročna drkalica lynx (ris) je leta 1989 hitro klonila pred neustavljivim game boyem, sobni sistem jaguar pa se je sredi devetdesetih zaradi manka iger in problemov z imidžem prodajal slabo, zato so ga predčasno ukinili.
To je bil že konec tistega pravega, silnega Atarija. Po jaguarju firma ni imela več sredstev za razvoj novega izdelka, pa tudi ljudi ne več. Ključni razvojniki in dajalci idej so jo zapustili, zato je padla v komo, iz katere se pravzaprav ni več zbudila. Ime in intelektualne pravice so leta 1998 romale k velikanu namiznic Hasbru in potem k francoskemu založniku Infogrames, ki se je preimenoval v Atari SA. V tej obliki so skušali prodreti z nekaj igrami, a brez uspeha. Tako pridemo do današnjega stanja. Atari SA še vedno obstaja, vendar izvirnega ustanovitelja Nolana Bushnella že leta ni več zraven, v nadzornem svetu pa sedijo iksipsiloni, ki o igrah nimajo pojma. To se vidi po tem, kako trapasto in na prvo žogo skušajo unovčiti blagovne znamke, ki jih še imajo v malhi. Kultna srhljivka Alone in the Dark z odvrtkom Illumination postaja večigralska antizombijska sodelovalna streljanka (?!), izdati pa kanijo še fitnesersko aplikacijo za Android in iOS, domišljijsko klicano Atari Fit. Ta ti bo nenehno dopovedovala, da telovadi, in če boš priden, boš v njenem okviru odklepal Atarijeve stare klasike, kot je Breakout. To je torej ostalo od podjetja, ki nam je dalo Pong, VCS in ST - pogorišče brez feniksa. |
sorodni članki
|
|