Revija Joker - Vojaški bobni še donijo

ČLANKI
stranka » članki » anali » Vojaški bobni še donijo

Transformacija
Začetek premikov v smer modernega World of Warcrafta, kakršnega poznamo danes, je pomenil drugi dodatek, Wrath of the Lich King koncem leta 2008. Tam smo bili priče znatnim zgodbenim premikom, saj je prišlo do končnega obračuna z zloglasnim padlim paladinom Arthasom. Ta markantni del Warcraftove zgodovine je bil vzdušno predstavljen z dotlej nevidenim tehničnim prijemom: phasingom. Phasing pomeni, da videz okolice vsakemu igralcu posebej priredijo glede na izpolnjene kveste. To pomeni, da pripoved maliči pokrajino, kot bi jo spremljal v samotarski frpjki! Za nameček so v štorijo vključili prave animacije. Igralci Lich Kinga brez dvoma pomnijo bitko pred vrati Angratharja. Tam se je Blizzardov zgodbovni oddelek izkazal, saj je uprizoril dogodke, ob katerih so mnogi dobili solzne oči. Vzdušna, filmska pripoved v mmorpgju? A se hecaš?! Nenadoma Blizzard ni bil več tisti, ki je kopiral od ostalih. Zdaj je učil tekmece, kako inoviraš v žanru.

Lani je pod vodstvom Paula Teutula mlajšega potekal resničnostni šov Azeroth Choppers, v katerem sta dve ekipi tekmovali v snovanju motorja za Hordo in Alianso. Zmagal je tale hordovski, v igri pa dobiš oba.

Angrathar ni bil del raida, marveč dolge serije nalog, kakršne so odtlej tvorile hrbtenico napredovanja po vsakem nadaljnjem dodatku za WoW in bile dostopne še tako lenemu igralcu. Medtem ko je imel izvirnik dobrih dva tisoč nalog, jih je bilo samo v Lich Kingu šest tisoč! Vse manj je bilo prislovičnega zbiranja veprovih kož in vse več domiselnosti, kot je bilo bombardiranje celih armad iz zraka, upravljanje škratjih tankov in slično. Ogromno spremembo so napravili tudi pri temnicah, ko so uvedli samodejni iskalnik so­igralcev. Prej si moral soborce za spust v ječe nabirati ročno z dretjem v chatu in se odpraviti na let proti njenim vratom. Iskalnik pa ti je z nekaj kliki menija dodelil kamerade in te za dobro voljo še teleportiral na lice mesta. Kaj češ lepšega? Za povrh so nedeljski igralci dobili lažje, normalne težavnosti ječ, elitisti pa težje herojske. Prvi so lahko uzrli največje zmaje in se okitili z vijoličnim oklepom, dočim so drugi, zahtevnejši, našli izziv v bolj zaguljenih bojih in se postavljali z dosežki, ki jih je studio tedaj takisto vključil v igro. Vsi so bili zadovoljni. Teoretično ...

WoW igra nekaj več deklet, kot je za računalniške naslove navada. Tudi vodja mojega ceha je neka Nizozemka. Zvečine jih malce bolj kot moške soigralce zanima druženje, a zato nič manj vešče ne mahajo s sekirami.

Vojaški bobni še donijo objavljeno: Joker 258
januar 2015