Revija Joker - Veliki kameleon

ČLANKI
stranka » članki » anali » Veliki kameleon
...
Sneti ni dosti starejši od najbolj ancientnega neodvisnega založnika v zgodovini igričarske industrije. Kar pomeni, da je slednjega četrt stoletja obstoja naravnost častitljivega.

Leta 1979 je bila industrija iger pripravljena na bliskovito, vsegoltajočo penetracijo v mehki trebuh naroda kot pohoten najstnik na žuru, polnem resnega alkohola in neresnih bab. Priljubljenost igralnih avtomatov, kot so bili Space Invaders, Asteroids, Galaxian, Football in Gun Fight, se je koncem sedemdesetih povzpela v neslutene višave. Po domovih pa je delala darmar konzola VCS (Video Cartridge System) oziroma 2600, ki so je dotlej po Ameriki prodali več kot šest milijonov kosov. A tako kot vsak pravi uspeh sproži poštena sprememba, tako se je zagon za prodor špilov nabral zahvaljujoč trenjem. In založnik Activision, katerega petindvajsetletnico delovanja obhajamo letos, je bil za oboje nemalo zaslužen.

VCS oziroma 2600, kot so ga poimenovali čez časek, je bila prva res uspešna konzola. Legendarna palica na desni je živel še leta na drugih Atarijevih sistemih.

Devetinsedemdesetega se je pripravljala prva prava vojna domačih naprav za elektronsko zabavo. Dotlej je trg obvladoval Atari z VCSjem, ki ga je bil splovil dve leti popred, toda takrat je dobil tekmeca. Na trg je vstopala konzola intellivision, za katero je stal igračarski orjak Mattel, pod katerega okriljem recimo plavuši Barbika. Atari, ki je vse bolj postajal kravatarska firma, je tekmeca želel karseda hitro krepati, zato je storil neumnost: gledal je samo na zaslužek. V ta namen je bil pripravljen ogoljufati lastno osebje, kar se mu je maščevalo. Mladi avtorji iger in inženirji, ki so razvijali hardver, niso bili deležni obljubljenih deležev dobička od prodaje iger ter konzol, medtem ko so menedžerji v lisjaškem načrtu, da bi pomirili strasti, par najboljšim oblikovalcem špilov dali trinajsto plačo in jim zabičali, naj o tem ne govorijo nikomur. To je seveda izvrstno vplivalo na vzdušje v firmi, saj se take reči vedno razvejo. Potem je moštvu v roke prišla okrožnica marketinškega oddelka, v kateri so bili navedene najbolje prodajane igre za VCS, s kratkoglasnim priporočilom: 'Te igre se prodajajo dobro. Naredite več podobnih.' Takisto se je dolgo kuhala zamera, ker Atari v svojih igrah ni navajal imen ljudekov, ki so jih dejansko ustvarili. Kaplja čez rob je bila pak čisto konkretna zadeva, ki jo gotovo pozna marsikateri intelektualec, ki ga posiljuje požrtni kapitalist s toliko smisla za ravnanje z ljudmi kot meduza za igranje Warcrafta (JCT to pozna). Skupina avtorjev je namreč odkrila, da je prodaja iger tistega leta Atariju navrgla okrog sto milijonov dolarjev. Malce so računali in ugotovili, da so več kot 60 odstotkov tega denarja prinesli naslovi štirih oblikovalcev: Ala Millerja, Davida Crana, Larryja Kaplana in Boba Whiteheada. Dotična četverica se je odpravila do direktorja, Rayja Kassarja, ki pa je zavrnil kakršnokoli možnost deljenja dobička in jim jasno ter glasno povedal, da so pomembni ravno toliko kot tisti, ki za tekočimi trakovi sestavljajo module za VCS. (Na enem od prihodnjih sestankov je Kassar bistroumno dejal še, da 'razumem ustvarjalne ljudi. Navsezadnje sem delal z oblikovalci brisač.'). Programerji so se spogledali odprtih ust in Kassarja poslali naravnost tja, kamor sonce nikdar ne posije.

Ni baš 4D Sports ali Fight Night, toda preprosto poimenovani Boxing je ob navideznem lomljenju lobanjskega dna rit-u-alno povezal marsikaterega očeta in sina.

Nato so se Miller, Crane, Kaplan in Whitehead dobili z Jimom Levyjem, bivšo živino v svetu glasbe, da bi uresničili sanje in ga zarinili Kassarju. Tako se je 1979 s kapitalom 750.000 dolarjev rodil Activision, prvi samostojni, neodvisni (angleški izraz je third-party) založnik v zgodovini igričarstva. Do tedaj so namreč igre izdajali zgolj izdelovalci sistemov, za katere so bile napisane, najsi so bili to VCS (Atari), apple II (um, Apple), professional arcade (Bally), odyssey (Magnavox), 400 / 800 (Atari) ali microvision (Milton Bradley). Activision je to spremenil in 1980 v trgovine poslal prve štiri neodvisno izdane špile evah, kar je bila prelomnica v izdajateljstvu. To so bili Dragster, Boxing, Fishing Derby in Checkers, od katerih, ironično in kljub podobnosti imena firme z nazivom Mattelove konzole, ni bila nobena pisana za intellivision, marveč vse za atari 2600. So že vedeli, kaj se prodaja. Vse so uspele, četverica programerskih ustanoviteljev je bila zadovoljna, ker so bili končno podpisani pod svoje kreacije, in Activision je začel pot k zvezdam.

Ena temeljnih dirkačin, katere elemente uzremo recimo v NFS Underground (drag race).

Veliki kameleon objavljeno: Joker 136
november 2004

poglavja članka:

Uvod

Zakon zvitejšega

Biznis je biznis

okvirčki:

Prelomništvo