Revija Joker - Sanjavi prvak FRPjev in kakovosti

ČLANKI
stranka » članki » anali » Sanjavi prvak FRPjev in kakovosti
...
Nintendo je s SNESom na sceno najprej zamudil in jo nato razturil. Sneti se vrne k svojemu omi­lje­ne­mu joypadnemu sistemu, na katerem so v prvi polovici devetdesetih tekle najboljše konzolne igre. Ljubitelji mega driva - resnica boli! :)

Pisati o super nintendo entertainment systemu - SNESu je nemogoče, ne da bi omenili njegovega največjega rivala, Segin mega drive. Dvoriščne vojne med pripadniki ene in druge strani so bile žolčne in so vodile do marsikakšnega raztrganega posterja Pamele Anderson. Kaj hujšega si lahko sploh storil nekomu, ki je tedaj končeval obvezno šolanje?!

Evropski SNES v vsej svoji oblikovni gloriji. Zelo je podoben inačici za Japonsko, kjer je bilo pričakovanje sistema leta 1990 tako vročično, da so nekatere velike trgovine nehale pobirati prednaročila že teden po tistem, ko so jih začela. Konzolo si je na lansirni dan želelo milijon in pol ljudi, izdelali pa so jih komaj tristo tisoč! Ker je Nintendu prišlo na uho, da se hočejo do strojčkov dokopati mafijci – jakuze in jih prodajati po napihnjenih cenah, so sprožili 'Operacijo polnočno odpošiljanje'. V noči z 19. na 20. november so na tovornjake naložili in po vsej državi razvozili vseh 300.000 super NESov. Nekaj ur po odprtju trgovin ni bilo na policah nobenega več, pa čeprav je bilo moč kupiti le dve igri, Super Mario World in F-Zero.

Ni pa splošno znano, da šestnajstbitna sistema, ki sta vojno končala, spopada nista začela. Mega drive, katerega zgodovino si preberi v Jokerju 237, je v Ameriko leta 1989 prišel mešat št­­­re­ne SNESovemu šibkemu predhodniku NESu, ki se je zaradi Maria dodobra ugnezdil v tamkajšnjih domovih. Dejansko si je NES lastila tretjina gospodinjs­tev v ZDA! Konkurentu sprva ni šlo dobro in črne ob­lake so razpihale šele nesramne oglaševalske akcije, s katerimi je Sega of America s polresnicami in neposrednimi napadi na tekmeca ustvarjala vtis, da je mega drive najbolj kul stvar po ledu z Antarktike. Temu ustrezno je imela za maskoto bliskovitega ježa Sonica, čigar najst­niš­ka nabritost je bila neprimerljiva s homoerotičnim italijanskim vodoinštalaterjem krofaste oblike.
Rastoči mega drive, padajoči NES in grožnja konkurenta PC-engina, ki se je nato izkazal za brezzobo šče­ne, sta Nintendo prisilila v hitrejšo pripravo in lansiranje naslednjega sistema. Super nintendo je na bil Japonskem nared leta 1990, a je v Ameriko zamudil leto in k nam dve. Zaradi tega in nepripravljenosti matične firme, da bi se v reklamah spuščala na Segin nivo, je v primerjavi z mega drivom po cifrah zaostal. Širom obeh Amerik so ga prodali 23 milijonov kosov, mega driva 25. V Evropi je SNES z osmimi milijoni stal v redu, količinsko pa je prevladal le doma (17 milijonov). A kar se mene tiče, je bil moralni in kakovostni zmagovalec.

Zgodovina bitke med mega drivom in SNESom se ponavlja pri xboxu 360 in playstationu 3. Le da je tedaj beseda 'ekskluziva' pomenila več kot danes, ko je levji delež špilov večplatfor­m­s­ki. Vrtički so bili ograjeni in en sistem je imel Sonica, Shining Force, Gunstar Heroes ter Thunder Force, drugi Maria, Chrono Trigger, Super Metroid in Starwing. Kjer so se naslovi prekrivali, so pri preklanjih v šolskih telovadnicah štele najmanjše razlike. Segaši so so Nintendašem rogali, ker je bil njihov Mortal Kombat zaradi Nintendove družinam prijazne politike brez krvi, Nintendaši so Segaše glasno zasmehovali, ker je bil njihov Street Fighter počasnejši in grši. Lepi časi.

Sanjavi prvak FRPjev in kakovosti objavljeno: Joker 240
julij 2013