Odlika običajnih pretepa­čin japonskega porekla je ta, da gredo na moč v globino. Dostikrat vz­t­ra­jajo na kratkih časih za vnos ukazov, preciznosti pri izvajanju, premišljenosti vsake plati in skritih elementih, ki jih izkoristijo šele mojstri. Prav zaradi tokijskih izdeloval­cev so tepežkarice nekakšen blis­ko­vit šah. Vendar pa imajo tudi poma­­nj­k­lji­vost, in sicer to, da se preveč rade zg­le­dujejo po avtomatnem izro­či­lu in ne razpirajo okvirov. Street Fighter, Virtua Fighter, Tekken, Soul Calibur, BlazBlue in kompanija so kras­­­ni špili, a neambiciozni, kar se dometa tiče. Nenehno uporabljajo enak, sto let star recept in še najdlje se­­žejo rokoborščine v slogu Fire Pro Wrestlinga ter UFC Undisputeda. Veliko teh so naredili prav Japonci, fani wrestlinga. 
Na zahodu razvite mlatilnice se po drugi strani z japonskimi ne morejo docela meriti po dodelanosti mehanik in kompleksnosti. So pa usmerjene širše in zajemajo več domišljijskih pristopov. Morda zavoljo ne tako raz­šir­je­nega avtomatnega izročila? Njihov razvoj ilustriram s sprehodom skozi zgodovino omembe vrednih. Kar pomeni, da ne bom navajal ne Clay Fig­hterja, ne War Gods in Rise of the Robots. Za kazen!

Barbarian Palace Software, 1987
Ker nam je ta špil na osembitnikih, pa tudi na amigi in PCju, omogočil sekanje glave iz obrata z velikim barbarskim mečem, ki ga je držal pikslast mišičnjak po zgledu Švarcija (licenca ni bila uradna), smo mu odpustili marsikaj. Celo pedra s trajno na naslovnici. Meč smo lahko nastopaško vrteli v roki, po obglavljenju je brizgnila kri, glavo premaganca je iz arene stoično odbrcal nagravžen goblin in kače na stebrih so sikale. Smrt z enim udarcem takisto ni ravno pogosta za zvrst.
International Karate + System 3, 1987
Večina to od strani karatejščino, ki je najbolj zažgala na C64 in amigi, pomni po tem, da si lahko z udarcem z roko iz počepa nas­protnika tako nažgal v jajca, da se je cvileč zgrudil. Pri tem pozabljajo na realistično animirane gibe iz karateja, ki so v pretepa­či­nah redkost, prisotnega sodnika, ki je toč­ko­val, in hkratno udejstvovanje ne le dveh, marveč treh borcev, kar je krepko spremenilo dinamiko. To bi morali drugi posnemati.
Eternal Champions             Sega, 1993
93 sem dal tej mega drivovi ekskluzivi v prestarem-da-bi-ga-jemal-resno Jokerju 11, kar je bilo preveč. Je pa res, da Več­ni prvaki so nekaj posebnega. Deloma zaradi stripovsko navdihnjenih likov, med katerimi si našel jamskega človeka, vudujskega coprnika in gladiatorja. In deloma zaradi samosvojih prijemov, kot je tauntanje nasprotnika, s čimer si mu jemal moč za specialke. Abuseeee!!!!
Killer Instinct Midway, 1994
Morda si KI hiše Rare igral na domačem sistemu, kot sta SNES in N64. Vedi, da s tem nisi izkusil glorije inačice za avtomat, ki je carovala z grafiko, ustvarjeno na postajah Silicon Graphics. Tako so bili volkodlak, nindža joškača in skelet s ščitom še bolj volhkega videza. Igralci so se slinili tudi nad krvjo in hecno brutalnimi usmrtitvami po zgledu Kombata. Umrl si pod avtom in ob pogledu na morilske bradavičke. Toda borilni sistem je bil kar napreden! Primal Rage Time Warner, 1994
S svojo 'prerendered' grafiko in krvavostjo je bil Kombatu ter Instinctu sličen Primal Rage, ki smo ga v dokaj neokrnjeni inačici videli na računalniku. Borba ni bila posebej globoka ali dodelana, a bojevniki so bili tokrat dinozavri in opičnjak, ki so žrli tako drug drugega kot ljudi na prazgodovinsko-postapokaliptičnih ozadjih. Stop-motion animacija je danes primitivna in nasilje risankavo, a dušebrižniki so v tisti nedolžnejši dobi noreli po medijih.
Weaponlord Namco, 1995
Pozabljeni biser za SNES in MD je ustekleničil Barbarianovo magijo (minus peder s trajno, kar je plus) in na ovitek namesto Marie Whittaker med ovulacijo dal stripovske bojevnike z meči, ki mlatijo po večnogem monstrumu s sekiro. V pogledu od strani si uporabljal orožja, špil pa se je trudil z oponašanjem resničnega boja, saj je vseboval tako blokade kot preusmeritve in kazni na tleh.
Ultimate Mortal Kombat 3 Midway, 1995
Veliki ata črevasto-morilske trojice je UMK3, zadnji klasični Mortal Kombat pred Trilogy, preden je serija šla v 3D in se obsodila na venenje do vnovičnega zagona pred dvema letoma. Njegove verižne kombinacije so danes rahlo hecne, če si vajen naprednejših sistemov. A ni moč zanikati draži digitaliziranih likov in neobrzdane domišljije pri fatalityjih, babalityjih ter animalityjih. Lepi časi.
One Must Fall: 2097   Epic, 1995
PC je imel sredi devetdesetih alternative za številne 'konzolne' žanre, tudi za pretepalke. V OMF so se v pogledu od strani po zgledu Street Fighterja mlatili poligonski humanoidni roboti, da je kovina frčala vsepovsod. Igra je vsebovala dvostopenjske eksekucije in glasba z demo scene je sekala. Danes je špil precej okoren, a Chronosa, Novo in kompanijo pomnimo z naklonjenostjo. 
FX Fighter   GTE, 1995
Bore malo Slovencev je izkusilo sladkosti najboljše trirazsežne pretepalske serije, Virtua Fig­h­­terja, ker je pač pripet na konzole. So pa številni uživali v temle njegovem klonu za PC. V edini pretepačini hiše Argonaut, ki je izdelala napreden 3D-pogon, so se v arenah brez ograj udarili poligonski čudaki v slogu mačkobabe in mi­šič­njaka. V resnici se globina ni mogla kosati z VFjem, a hudič v sili muhe žre, oči pa so brž navdušene. Istega leta je izšla inačica Turbo.
Fight Night Round 4 EA, 2009
Pri nas ne čislamo Musashija, temveč Moha­me­­da. Alija, namreč. FNR4 nam je na PS3 in xboxu 360 omogočil uresničenje fantazijskega spopada med njim in Tysonom ter pokazal, kako daleč so boksarske igre prišle od NESovega Punch- Outa iz 1984. Taktika, blok in nujnost upošte­va­nja utrujenosti so uravnotežali nokavte, ki so prišli kar hitro. Naključne opazovalce pa je očaralo realistično opletajoče meso na lobanjah. Na petico še čakamo, po možnosti z Dejanom.
Skullgirls Konami, 2012
Nenavadno, da se je v direkten boj z Japanezarji spustil neodvisni zahodni studio Autumn, kajti Skullgirls so z 2D-animejsko grafiko in zgledovanjem po mehanikah iz BlazBlue ter SFja nadvse tokijski špil. Toda izdelek si je na rovaš risankastih obdarjenk, globine in cene 15 evrov v digitalni štacuni xboxa 360 in PS3 pridobil nišno občinstvo. Od julija se bomo "Tits & ass!" drli tudi na PCju.