Revija Joker - Deset let kolin

ČLANKI
stranka » članki » anali » Deset let kolin

Porodni krči ...
Spočetka sicer ni šlo vse po maslu. Samuraji so precenili svoje proizvodne zmožnosti, saj je zavoljo komp­li­ciranega procesa izdelave veliko PS2jevih srčik izdahnilo že na tovarniških tekočih trakovih. Neljuba posledica je bila pak ta, da je povpraševanje ob izidu orenk prekašalo ponudbo, čeprav je Sony situacijo skušal omiliti z ločenimi datumi zagona na treh ključ­nih svetovnih trgih. Z Japonske so spomladi leta 2000 prihajala poročila o kilometrskih vrstah pred štacunami, začetna bera 600.000 igralnih postaj pa je pošla v borih nekaj urah po štartu prodaje opolnoči. Splošno histerijo je takrat bržkone najbolje povzela novica o tragični smrti mladeniča, ki se je potem, ko se ni uspel dokopati do nove konzole, vrgel s poslopja v Akihabari, tokijski elektronski četrti.
Na Zahodu je bila situacija podobno pestra in za stranke nič manj frustrirajoča. V Združenih državah trgovci in odjemalci niso vriskali od sreče, ko so izvedeli, da so Japonci prvo pošiljko z okroglega milijona predvidenih kosov v zadnjem trenutku zmanjšali za polovico. Razpoložljive drkalice so pošle instantno, čeprav je lično kartonsko konfekcijo krasila nalepka s ceno visokih 300 dolarjev. Dosti se jih je seveda že drugi dan znašlo na Ebayu, koder so najbolj zagreti zanje odštevali vrednosti, ki so bile do trikrat višje od uradne.

I, kako se jim smeje! Ob japonskem lansiranju se je podobno režalo tudi Sonyju. Segin dreamcast je imel ob izidu impresivnejši nabor iger in bil ce­nejši, a ni navdušil širše publike.

Sony se ni izkazal niti v naših koncih, kjer je rulja že tako ali drugače besnela zaradi potiska Evrope na zadnje mesto tržno-prehranjevalne verige. V slovens­ke trgovine je PS2 zašel šele v naslednjem letu, 2001, zato se je novembra pod Triglavom godila množična migracija čez severno in zahodno mejo. Veliki Britaniji so namenili vsega skupaj 160.000 škatlic, združ­lji­vih s televizijskim standardom PAL. V Franciji in Nemčiji so razjarjeni kupci z načeloma ničesar krivimi prodajalci ponekod obračunali kar fizično, nič drugače pa ni bilo v sosednji Italiji. Avtor pričujočih vrstic dobro pomnim, kako sem v neki butični čezmejni tr­go­vinici miril koleričnega prijatelja, ki se mu je špagetarski mešetar zadnji razpoložljivi playstation 2 nameril prodati samo v primeru, da bi zraven vzel dodaten džojped, pomnilniško kartico ter, reči inu piši, tri filmske DVDje. Grande affare, solo un milione e trecentocinquantamila lire. Kar je bilo takrat 170.000 SIT. Kupčija in pol, res. Podobno se je godilo Snetemu pri oderuškem ciganu v Trstu, ki ga je podobno rejpal že z dreamcastom. Taka so pota hardcore pub­like.

Deset let kolin objavljeno: Joker 208
november 2010


sorodni članki