Revija Joker - V senci zlobnega dežnika

ČLANKI
stranka » članki » anali » V senci zlobnega dežnika

... vmes
Kovanje trojke bi moralo glede na popularnost franšize steči kot po maslu, a se je spet zapletlo. Resident Evil 3 (Jo­ker 89, 86) je življenje začel kot stranski del, a so ga vodilni povišali v orenk nadaljevanje, postavljeno v ča­sovni kontinuum dvojke. Mikami in Kamiya sta krmilo prepustila Kazuhiruju Aoyami ter se umaknila v zaodrje.
V primerjavi z RE2 je šlo kvečjemu za blago evolucijo, a sveže pritikline niso bile od muh. Igra je vpeljala ukaza za izmikanje (dodging) in hiter 180-stopinjski obrat. Vrnila se je junakinja Jill Valentine, za manko drugega protagonista pa se je RE3 oddolžil s prvino 'Live Selection', ki je na številnih mestih ponudila odločanje, kaj bomo storili - se spopadli z beštkotom, vstopili v policijsko postajo in slično. Prvič smo z mešanjem različnih vrst smodnika prišli do različno učin­ko­vi­tega streliva ter zombije pošiljali na oni svet s streljanjem v namensko postavljene sodčke in druga eksplozivna telesa. Plašil in navduševal pa nas je zlasti Nemesis, nadgrajen glavarski Tyrant iz enke, ki so ga Dežnikarji v Raccoon City pripeljali, da bi izsledil in pobil z veliko virusno zaroto seznanjene člane S.T.A.R.S.. Nemesis je brhko Jill bremenil skozi vso igro. Monst­rum, opremljen z raketometom, je znal babi slediti na nove lokacije, zaradi česar si se med bežanjem včasih po­ču­til kot mladi John Connor v Terminatorju 2.

Tretji Evil je časovno umeščen dan pred dogodke, ki jih popisuje RE2. Ob zaključku se Jill sooči s tragično usodo Mesta rakunov. Kabum!

Štirje milijoni prodanih kosov so Capcomovce prepričali, da je za konkretno prevetritev serije še prezgodaj. Še sreča, saj drugače ne bi bili deležni odli­č­ne­ga Code: Veronica (J85, 91), prvega Resident Evila, ki ob izidu ni bil na voljo za Sonyjevo konzolo. Zasnovali so ga za nepozabni dreamcast in, hja, poz­nalo se je! Strojno nadmočna konzola je tvorcem omo­gočila, da so statična slikovna ozadja nadomestili s poligonskimi, dasi je kamera ostala pretežno negibna. Zares pretresljivih novosti Veronica v surovem ig­ralnem smislu ni prinesla, vendar se je kitila z bolj dodelano zgodbo, odličnimi ugankami, herojema iste krvi (Claire in Chrisom), zanimivimi liki, kakršen je bil shizofreni Alfred Ashfort / Alexia, ter všečnimi prijemi. Pri streljanju z nekaterimi orožji je špil denimo preklopil v prvoosebni pogled.

Kulska pridobitev Code: Veronice, ki je najprej iz­šla za dreamcast, so bile različne pištole. Te si je mogla Claire Redfield oprtati v paru in se lotiti dveh zombijev hkrati.

Znanitelj nove dobe? Ne še, saj je Capcom spomladi 2002 presenetil s korakom nazaj. Za gamecube so najprej izdali obuditev originalnega Resident Evila (J111, 87). Zaradi ostrejših ozadij, ki so jih kovači na­risali na novo, kvalitetnih 3D-modelov in drobnih popravkov (kvazi analogen nadzor!) je slednji še danes definitivna verzija enke in vzoren primer tega, kako streči predelavam. Slabše se je pri fanih in kritikih odrezal nesrečni Resident Evil 0. Pri rimejku nihče ni priča­ko­val napredka, pri tem domnevno novem delu, ki je bil z ozirom na časovno umestitev sploh prvi RE, pa ja. Umotvor je žal uporabljal taisto staromodno grafično srčiko kot na gamecubu obujeni prvenec in ni navdušil. Tudi igranje je ostalo starinsko, vključno s kupom klišejskih in duhamornih ugank, pri katerih je bila poanta potiskanje zabojnikov. Zgodba, v kateri sta Rebecca Chambers in zapornik Billy Coen na strašljivem vlaku ter v trenažni utrdbi Umbrelle raziskala izvor T-virusa, preprosto ni vlekla.

Rimejk Resident Evila je vpeljal vrsto drobnih izboljšav, kot je 180-stopinjski obrat. Dnevniki Georga Trevorja, ki sta jih Chris in Jill poiskala v vili, so dodatno osvetlili fabulo.

V senci zlobnega dežnika objavljeno: Joker 231
oktober 2012