Revija Joker - HD DVD je mrtev

ČLANKI
stranka » članki » oznanila » HD DVD je mrtev

Anali speciali
Čeprav je bilo v zadnjih letih žajfasto bojišče blu-raya in HD DVDja po prisotnosti v medijih primerljivo z Brit­ney Spears in Paris Hilton, velja zdaj še zadnjič potegniti analno črto skozi celoten razvoj. Kot vemo, se je iskanje boljše rešitve od DVDja pričelo pravzaprav takoj ob njegovi splovitvi, saj je bil v primerjavi s HDTVjem in edinim tedanjim HD-zapisom, JVCje­vi digitalni VHSki, že v štartu manjvreden. Sony je leta 2000 demonstriral rešitev z modrim laserjem, ki je na račun krajše valovne dolžine omogočal gostejšo hram­bo podatkov. Dve leti kasneje so tehnologiji na­deli ime blu-ray. Toda DVD Forumu, konzorciju proizvajalcev in studiev, inovacija ni bila po godu, saj je imel tedanji blu-ray ploščo v plastični zaščiti in je bil podoben disketi. Zato so sprejeli Toshibino pobudo za razvoj drugega modrožarkovnega medija, takega, ki bi bil bliže DVDju in s tem cenejši za izdelavo. Po letu dni pričkanja in voljenja so medij dorekli in ga po­ime­novali HD DVD, medtem pa je tekmec opustil zaščitni ovoj. Zdaj sta bili okroglini na pogled enaki, torej 12 cen­timetrov v premeru in debeline 1,2 milimetra. Am­­pak tehnološko sta se kljub temu razlikovali. HD DVD ima DVDju podobno strukturo, torej dve 0,6 mi­li­met­ra debeli plasti, na vsako od katerih gre 15 GB, dočim si blu-ray lasti samo 0,1 milimetra spodnje zaščite in na vsak oblat spravi 25 gigabajtov. Prvi podatek je bil zaradi izrabe obstoječih proizvodnih trakov v prid HD DVDju, drugi seveda Sonyju. Zanimivo: davno tedaj se je špekuliralo, da bi blu-ray uporabljali za snemanje videa, medtem ko bi HD DVD rabil za filmsko distribucijo.

Me zanima, kako bodo postopali studiji in Toshiba v primeru masovnih (pri)tožb lastnikov HD DVD robe. Bo možno filme zamenjati za blu-raye? Navsezadnje se vedno poudarja, da z nakupom takega izdelka ne plačaš plastike, marveč vsebino in avtorske pravice. Pa da jih vidimo sedaj!

Čeprav sta tabora na sejmih neprestano prikazovala de­lujoče primerke, sta izid prestavljala vse do leta 2006, vmes pa snubila in lobirala na vseh koncih. Blu-ray so poleg Sonyja ekskluzivno podprli Philips, Pio­neer, Panasonic, Hitachi, Apple in Dell, dočim so pakt s Toshibo sklenili NEC, Intel, Microsoft, HP, RCA, Sanyo ... Nasprotniki so v letu 2005 resda več­krat skušali najti kompromis, a ko so prišli do milijardnih zneskov od licenčnin, ni hotela popustiti no­bena stran. Zato so avgusta istega leta oboji sporočili, da dogovora ne bo in da naj se prava vojna začne. HD DVD je prišel na ameriške police aprila 2006, blu-ray dva meseca kasneje.
Studiji so se obnašali zelo vetrovno. Sony Pictures in Buena Vista (Disney) sta se zapisala in ves čas ostala na 'modri' strani, ostali pa so tekali od enega do dru­gega ali izdajali na obeh. Paramount, sprva iz­ključ­no HD DVDjev podpornik, je nekje vmes skočil čez plot, na­kar je v zameno za 150 milijonov dolarjev ter dodatno promocijo tretjega Shreka ob Toshibinih predvajal­nikih zopet oznanjal, kako je HD DVD najboljša in edina prava izbira. Slično nezvestobo je pokazal Warner, ki je kot temeljni član DVD Foruma najprvo ponosno stal na bregu HD DVDja, nekje vmes se je odločil pos­ku­siti še z izdajami na blu-rayu, nakar je, kot rečeno, čez noč oznanil ekskluzivo slednjemu. Vsekakor je bila odločitev presenetljiva, saj je firma dotlej izdala več uspešnic na HD DVDju. Matrične trilogije in zadnjega Šišmiša recimo na blu-rayu še vedno ni. Morda imajo Sonyjevci v predalu fotke predsednika WBja z gos­ko.

HD DVD je mrtev objavljeno: Joker 176
marec 2008