Revija Joker - Modri žarki

ČLANKI
stranka » članki » oznanila » Modri žarki
...
DVD se je komaj dobro zasidral kot ogledovalni medij, kot snemalni pa niti približno, a že so mu šteti dnevi. Nova nosilca sta pred durmi, zato je čas za prispevek, ki poveže vse naše doslejšnje pisarjenje okoli blu-raya in HD-DVDja. LordFebo z vso modrostjo vpogleda modrino.

Prvenstvene potrebe po novi plošči niso prinesli računalnik, muzika in konzole, marveč gresta noviteti na rovaš HD-televizije. Vedeti je namreč treba, da je HDTV na Japonskem pohod začel veliko pred DVDjem, v ZDA pa ob podobnem času. Zato se je gledalcem HD-programov na HD-televizorjih zdela kakovost DVD-filmov daleč od hozane, saj je gledal fuzbal v boljši kakovosti. D-VHS je denimo nudil šestkrat bolj podrobno sliko! Ni čudno potemtakem, da so jeli v laboratorijih že v prejšnjem tisočletju dejavno raziskovati nove možnosti za hrambo dosti večje količine podatkov. In ker želi industrija ohranjati oblikovno združljivost za nazaj, je bil 12-centimetrski disk samoumeven.
Kako torej spraviti na isto površino petkrat več informacij? Z rdečim laserjem, ki žarči CD in DVD, sigurno ne, saj ga je zaradi prevelike valovne dolžine nemogoče osredotočiti na še manjšo piko. Po partizansko povedano to pomeni, da je preširok. S tanjšim svinčnikom je kajpakda mogoče pisati drobneje, zato so znanstveniki presedlali na drugi konec mavrice, konkretno na modrovijolično svetlobo. Odločili so se za laser z valovno dolžino 405 nanometrov (CD - 780 nm, DVD - 650 nm) in okoli njega začrtali novo tehnologijo. Obrobna zanimivost: filmski studiji se sprva niso strinjali s povsem novo zadevščino, ki bi zahtevala dolgo uvajalno obdobje, nove stroje in nov uporabnikov hardver, marveč so zagovarjali uvedbo kodeka, ki bi HD-filme spravil na obstoječi DVD. A ker Hollywood ni edini pri koritu in ker tehnološka stagnacija ni na mestu, je bil predlog gladko preslišan.

Modri žarki objavljeno: Joker 154
maj 2006